Minuli tedni so bili v Domžalah v znamenju mladih. Na prijetnem dogodku Dan za mlade v Slamnikarskem parku so ti lahko izrazili svoje mnenje o tem, kaj v Domžalah pogrešajo, kaj si želijo in kaj bi radi spremenili, hkrati pa je bila to odlična priložnost za sproščeno popoldansko druženje. Zdi se, da naše mesto končno dela večje korake v smeri, da bi ga čim bolj približalo tudi mladim. Hkrati se zdi, da je zapihal tudi svež veter med dijaki in študenti, ki ne želijo več samo “jamrati”, kako se v Domžalah pač nikoli nič ne dogaja, ampak stvar vzeti v svoje roke. Pred kratkim se je namreč zbrala skupina domžalskih študentov, si nadela ime Študentska organizacija Domžale (ŠOD) in z veliko optimizma in navdušenja so odločeni, da tudi Domžale lahko spet postanejo mesto z močno študentsko skupnostjo, ki bo dihalo skupaj z mladimi.
Glavni namen ustanoviteljev ŠOD-a je povezati vse študente domžalske regije in obuditi študentsko življenje v Domžalah z raznimi športnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in zabavnimi dogodki, ugodnostmi in sodelovanje z drugimi društvi. Mestu želijo vrniti študentsko organizacijo lokalne skupnosti, ki so jo domžalski študenti izgubili pred dvema letoma. Po besedah predsednika ŠOD-a Andreja Žabnikarja, študenta ekonomije, je njihova vizija, da v vseh okoliških občinah vzpostavijo oddelke. “Mi v Domžalah smo predaleč Trojanam ali pa na primer Mengšu, da bi lahko sami delali tam, zato si v celotni domžalski upravni enoti želimo vzpostaviti študentske organizacije, se pravi aktivne študente, ki bi organizirali dogodke, skrbeli za ugodnosti študentov in predstavljali ostale študente iz njihove okolice. Pa tudi, da nekoliko popestrimo življenje tudi malo starejšim občanom,” pojasni Andrej.
Med pogovorom s ŠOD-ovci postane jasno, da se dobro zavedajo, kaj si želi domžalska mladina in kaj ti v Domžalah najbolj pogrešajo. “Tudi sam sem že kot dijak, pa tudi sedaj kot študent, najbolj pogrešal, da nimamo prostora, kjer bi se mladi lahko začeli družiti sami od sebe brez posebne organizacije in kjer bi se lahko zabavali dlje kot do enajstih zvečer,” pove Tilen Hočevar, funkcionar ŠOD-a. Kristjan Draksler, funkcionar ŠOD-a, k temu doda, da bi si v Domžalah želel več športnih turnirjev za mlade, kjer bi mladi lahko aktivno preživljali svoj prosti čas in se družili.
ŠOD-ovci so izpostavili tudi problem neangažiranosti domžalske mladine, kar je bil za Tilna glavni razlog, da se je pridružil ŠOD-u. “Želim si, da se na področju mladih v Domžalah začne delati, ker smo bili neaktivni odkar pomnim.« Podobnega mnenja je tudi Kaja Čokan, podpredsednica ŠOD-a in članica Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale, ki pravi, da je prav s svojim sodelovanjem v krajevni skupnosti spoznala, da so vse težave rešljive. “Nanje je treba le opozoriti, se o njih pogovoriti in poiskati možne rešitve. In končno tudi mladi v Domžalah dobivajo vse večjo vlogo pri soustvarjanju okolja, v katerem se bodo dobro počutili in ga prilagodili svojim potrebam. Pri tem jim bomo poleg ostalih skupin v Domžalah v največji možni meri poskušali pomagati tudi ŠOD-ovci, kajti najhujša je apatija, vdanost v usodo, češ – saj se nič ne da spremeniti,” pravi Kaja. Podobno optimističen je tudi Tilen. “Skozi vsa ta leta smo kot osnovnošolci in srednješolci dobivali mnogo idej, kaj bi lahko naredili — od čisto osnovnih, do takih, ki bi lahko bistveno vplivale na naše življenje, ampak tega kot posamezniki nismo mogli uresničiti. Zdaj pa tukaj nismo le posamezniki, ampak se združujemo in kot združenje s pomočjo Občine in lokalnih društev lahko nekaj dosežemo, končno. Končno smo dobili priložnost, da vse tiste nenapisane ideje, ki smo jih dobili tekom let, lahko uresničimo,” pojasni z navdušenjem.
Pri tem računajo tudi na podporo domžalske Občine in vključitev v strategijo, ki se v zadnjem času intenzivno plete na področju mladih. Pri tem pa so najpomembnejši člen predvsem mladi, za katere je pomembno, da stopijo iz nekakšne vsesplošnega apatičnega razpoloženja, se pridružijo skupinam za mlade in začnejo soustvarjati lokalno okolje, v katerem se bodo dobro počutili in v čim večji meri razvili svoje številne potenciale.
(ls)