Župan Marjan Šarec ob prazniku Občine Kamnik: »Ni pogumen tisti, ki ne čuti strahu, pogumen je tisti, ki se s strahom spopade, ga obvlada in stori, kar se od njega pričakuje.«

1535

Z včerajšnjimi slovesnostmi ob prazniku Občine Kamnik smo se poklonili rojaku, častnemu občanu, pesniku, predvsem pa borcu za severno mejo Rudolfu Maistru – Vojanovu. Spoštovanje in ponos smo izkazali s položitvijo venca v preddverju občinske stavbe, s proslavo s položitvijo vencev k spomeniku Rudolfa Maistra, kjer je Kamničanke in Kamničane nagovorila ministrica za obrambo gospa Andreja Katič in z osrednjo slovesnostjo v Domu kulture Kamnik s podelitvijo šestih priznanj Občine Kamnik. General Maister je uresničil hrepenenje Slovenk in Slovencev po svobodi rodne grude, na kar smo tudi mi, Kamničanke in Kamničani, še posebej ponosni.

Prireditve v sklopu praznovanja Občine Kamnik potekajo že od sredine meseca marca, natančneje od 13. marca, in se bodo sklenile v soboto, 8. aprila 2017, tudi s tradicionalnim 12. Maistrovim pohodom. Danes pa so se odvile osrednje prireditve, namenjene praznovanju naše lokalne skupnosti.

Med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu je župan Marjan Šarec skupaj s podžupanoma Igorjem Žavbijem in Matejem Slaparjemob prisotnosti praporščakov in predsednika Društva general Maister Kamnik Ivana Miroslava Sekavčnika, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevža Koširja, podpredsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Dimitrija Perčiča, predsednika Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Janka Brinovca, predsednika Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik–Komenda Marjana Schnabla in predsednika društva Demos na Kamniškem mag. Igorja Podbrežnika položil lovorjev venec v preddverju občinske stavbe.

Proslava s položitvijo vencev k spomeniku Rudolfa Maistra

Sledila je slovesnost s položitvijo vencev k spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske in ob spremljavi Orkestra Slovenske vojske.

Spominu na našega rojaka, tistega, ki je tvegal in tistega, ki si je upal več, sta se v imenu vseh nas, s položitvijo vencev poklonila ministrica za obrambo in župan Občine Kamnik. Pod kamniškimi planinami se tako s spoštovanjem zavedamo nepozabnega prispevka domovini, poguma, čuta za narodovo identiteto, odmaknjenosti od hlapčevske miselnosti, dragocenega darila vsem nam, da danes svoje misli in čustva izražamo v slovenskem jeziku, jeziku, ki zrcali celotno kulturo našega naroda.

Zbrane je ob tej priložnosti sprva nagovoril župan Marjan Šarec: »V veliko veselje, ponos in čast nam je lahko, da smemo danes praznovati obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra. Rudolf Maister se je rodil v Kamniku in tukaj preživel šest let svojega otroštva. In, če pravijo, da te tista najzgodnejša leta zaznamujejo, potem si lahko upravičeno lastimo malo zaslug, da ga je Kamnik izoblikoval v človeka, kakršen je bil. Bil je odločen. Bil je človek na pravem mestu, v pravem trenutku in naredil je tisto, kar se je od njega pričakovalo. Zakaj danes praznujemo? Praznujemo zato, ker nam velikokrat manjka ponosa. Ker nam velikokrat manjka odločnosti. Ker nam velikokrat manjka tudi zavedanja, kaj je naša zgodovina in tega, da smo Slovenci lahko ponosni na tisto, kar imamo. Drage Kamničanke in dragi Kamničani, bodimo ponosni! Iskreno vam čestitam ob današnjem občinskem prazniku z željo, da bi se še dolgo srečevali ob tem spomeniku in se spominjali našega velikega rojaka, na katerega spomin ne bo nikoli umrl. Iskrena hvala vsem, ki cenite in spoštujete tradicijo.«

Letošnja slavnostna govornica, ministrica za obrambo gospa Andreja Katič je poudarila pomen enotnosti in skupnih ciljev, ko govorimo o narodu in domovini ter med drugim dejala:»Počaščena sem, da ste me ob obletnici rojstva našega generala Rudolfa Maistra povabili sem v Kamnik, v njegovo rojstno mesto. General Maister je pustil svoj pečat še prav posebej Štajerski in Koroški, pa tudi drugim slovenskim krajem. A Kamnik je mesto, v katerem je začel svojo življenjsko pot. In ima zato na njej prav posebno mesto. Vesela sem, da sem lahko skupaj z vami ob vašem občinskem prazniku. Naš veliki pesnik Oton Župančič je generalu Maistru napisal naslednje posvetilo:

Na, Maister, ki od misli ti in sanj
bilo je dano priti do dejanj …
Kaj hočem jaz, ki v tega časa zmede
metati morem prazne le besede!

Veliko Župančičevo občudovanje je tudi danes za nas pomembno sporočilo. Da razumemo, kako veliko težo imajo dejanja. V pravem trenutku. Na pravem mestu. Z veliko mero poguma in odločnosti. Za domovino. Tak pravi trenutek je bil tudi ob koncu prve svetovne vojne. Prav general Maister ga je prepoznal in ga v polnosti izkoristil. Usoda malih narodov je bila namreč takrat zelo negotova. Dobro se je zavedal, da ne gre preveč računati na ponižnost poražene velesile in prav tako ne na pomoč držav, zmagovalk prve svetovne vojne. Zavedal se je, da Slovenci še nikoli niso živeli samostojno. Predvsem pa se je zavedal, kaj sta interes in nuja našega naroda. In to je, da ima svoje ozemlje in da na njem suvereno vlada. Ter da je za to, da bi slovensko Štajersko obranili na mirovnih konferencah, treba zasesti slovensko narodnostno mejo. Legendarni nastop na sestanku poveljnikov in višjih častnikov mariborskih vojaških enot 1. novembra 1918, ko je odločno dejal, da v imenu slovenske vlade prevzema vojaško poveljstvo nad Mariborom in vsem Spodnjim Štajerskim, je general Maister izpeljal še kot major. Do pol šestih zvečer tega dne so bile vse vojašnice, vsi vojaški objekti in mesto Maribor pod njegovo vojaško oblastjo. Zavedal pa se je, da za zahteven izziv, ki si ga je zadal, potrebuje generalski čin. Dejanja žal niso vedno dovolj. Potrebna je še prava forma. Sam je pozneje zapisal: »Za rešitev velike in težke naloge, ki sem si jo sicer naprtil sam, sem moral torej imeti tako visok vojaški čin, da bi mi zagotovil med civilnim prebivalstvom splošen ugled, med vojaštvom – tudi z razrahljano disciplino – pa slepo pokorščino.« Še isti dan mu je Narodni svet za Štajersko, ki mu je predsedoval dr. Karel Verstovšek, podelil vojaški čin generala. In Maistrovi veličastni načrti so tako dobili pravi zagon in težo. Ponosna sem, da je tudi Velenje – mesto, od koder sama prihajam – na nek svoj način povezano s tem dogajanjem, saj je dr. Karel Verstovšek – velik domoljub in Maistrov podpornik – naš velenjski rojak.

S tem se kaže še eno pomembno sporočilo. In sicer, da je za uresničitev vsake smele ideje in hrabrega načrta potrebna podpora somišljenikov in soborcev. Zaveznikov. Da je treba imeti skupne cilje. In da moramo biti enotni. Tudi v politiki. Ko gre za domovino. In za narod.

V tej luči je potekal tudi delovni sestanek, na katerem sem se v začetku tega meseca na mojo pobudo sestala z ministrico za izobraževanje, znanost in šport ter ministrico za notranje zadeve. Dogovorile smo se za ustanovitev medresorske delovne skupine, katere cilj bo prek nacionalne strategije komuniciranja povečati narodno zavest in domoljubje, popularizirati poklic vojaka in policista ter ozaveščati državljane o pomenu nacionalne varnosti. Verjamem, da je to prav in potrebno. Sodelovanje v oboroženih silah je namreč od leta 2004 v Republiki Sloveniji postalo prostovoljno in poklicno. Vstop novih pripadnic in pripadnikov poteka prek temeljnega vojaškega usposabljanja in nato zaposlitve. Gibanja na tem področju pa so skrb zbujajoča, saj je kljub prizadevanjem promocije in različnim izboljšavam statusa vojaka zanimanje za sodelovanje v slovenskem obrambnem sistemu vse manjše. Žal se prevečkrat sprejema stanje varnosti kot samoumevno. Temu pa ni tako. In žal smo se lahko tudi v bližnji preteklosti prepričali, da nismo imuni na varnostne grožnje. Naši mladi pa so tisti, v katere verjamemo. In jim zaupamo. Zato sem prepričana, da bi jim bilo treba prek izobraževalnega sistema bolj približati vsebine, povezane z domovino in domoljubjem. General Maister je zgodovinska osebnost, ki jim je lahko (in mnogim tudi  je že) velik vzornik. Bil je vojaški poveljnik, državnik in kulturnik. Lahko bi rekli, da je naš nacionalni junak, ki ne deli, temveč združuje. Svoje značajske vrline, sposobnosti in talente je izkazoval temeljito že od malega. Posvečal se je športu in umetnosti. In kar je pomembno – znal se je usmeriti izven, kot bi rekli danes, varnih okvirjev. Že zelo zgodaj se je odločil za poklic vojaškega častnika. Veliko je potoval in se šolal na vojaških ustanovah na Dunaju in v drugih krajih, kar je bilo takrat sicer v okviru iste države, pa vendar izven domačega, slovenskega okolja. In znal je tudi postaviti ločnico med spoštljivostjo in slepo poslušnostjo. Uresničeval je tako svoje osebne želje kot interese širše skupnosti. In to kljub temu, da mu ni šlo vedno po vseh načrtih in željah. V svojem življenju se je bil primoran spoprijemati tako s slabšimi finančnim razmerami kot z boleznijo in s premestitvami. A zavedal se je, da je treba čvrsto slediti svojemu cilju. Ter ne obupavati ob spodrsljajih, ki so le stopničke na vsaki poti do končnega uspeha.

Spoštovani, kot državljanke in državljani moramo prepoznavati priložnosti in jih izkoristiti. Omahovanje in bojazen nista na mestu. Saj vemo, da imamo dober namen. Saj vemo, da smo zmožni velikih stvari. Da smo narod z zgodovino pogumnih mož in žena. Narod s sedanjostjo. In s prihodnostjo. Narod ljudi, ki znamo prisluhniti in se odzvati klicu domovine! Hvala vam za današnjo priložnost, da delim misli z vami. Iskreno vam čestitam ob občinskem prazniku in vam želim lepo praznovanje! Vse dobro in srečno!«

Z izbranimi mislimi so proslavo pri spomeniku z recitacijami dopolnili člani Gledališke skupine Rudolfi, vezna beseda pa je pripadala Maji Nemec.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik

Ponos in ljubezen do lokalne skupnosti sta večkrat podcenjeni vrednoti, zato je naloga vseh nas, mladih in starih, tudi to, da popravimo odnos do sočloveka, do občine in domovine ter s tem postavimo vésti in zavesti prosto pot in strumen korak. Velik zgled nam daje naš rojak, general Rudolf Maister – Vojanov. Ker se preprosto ni poistovetil z nobenim sistemom. In kar je najpomembnejše, vodila sta ga zavest in pogum.

V polni dvorani Doma kulture Kamnik je občinstvo sprva prisluhnilo zvokom Zdravljice v izvedbi Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča.

Slavnostni govornik, župan Občine Kamnik Marjan Šarec pa je ob letošnjem prazniku dejal: »Spoštovana ministrica za obrambo, Andreja Katič, spoštovani visoki gostje, predstavniki Slovenske vojske, spoštovane občanke in občani! Zbrali smo se, da počastimo obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra, s katero obeležujemo tudi praznik naše občine. Praznovati je lepo, če imaš s kom in predvsem, če imaš za kaj praznovati. Da si general Maister zasluži praznovanje ni dvoma, a ne zaradi rojstnega dne samega po sebi, temveč zaradi njegovega prispevka slovenskemu narodu. Kljub temu, da je bil dolga leta prezrt, skoraj odrinjen iz spomina slovenskega zgodovinopisja, danes skoraj ni človeka, ki ne bi slišal zanj. Zlasti ponosni so nanj pripadniki Slovenske vojske, saj je leta 1918 suvereno ovrgel prepričanje, da Slovenci nimamo svoje vojaške zgodovine in tradicije, da smo dobri samo za hlapce drugim, ko nas ti potrebujejo. Bil je prvi slovenski general, predvsem pa človek, ki ni bil skromen v svojih hotenjih in ciljih. Bil je preprosto pravi človek na pravem mestu ob pravem času z najpomembnejšo prvino, pogumom. Ni pogumen tisti, ki ne čuti strahu, pogumen je tisti, ki se s strahom spopade, ga obvlada in stori, kar se od njega pričakuje. Točno to je storil, ker mu ni bilo vseeno, kaj bo s Slovenci v prihodnosti. Po njem se je zgodilo še marsikaj, pot je bila dolga in težka, a brez Rudolfa Maistra, bi bila nemogoča že v štartu.

Praznovanje si zasluži tudi občina Kamnik, ne občina kot ustanova, kjer je zaposlenih toliko in toliko uradnikov občinske uprave, direktorica, podžupana in župan, občina, ki jo največkrat ljudje zamenjujejo z Upravno enoto, temveč občina, kot skupnost ljudi, ki v njej prebivajo. Vsi smo občanke in občani naše občine in vsi se moramo tudi potruditi zanjo, da nam bo v ponos. Naša občina je za slovenske razmere zelo velika in razvejana, s svojimi 29.500 prebivalci tudi zahtevna za usklajevanje vseh interesov družbe. Sodbe o uspešnosti našega dela so lahko takšne ali drugačne. Ne morem in ne smem trditi, da smo bili na vseh področjih uspešni, najboljši in da boljših od nas ni, ni mi pa tudi nerodno stati pred vami in reči, da smo v smer napredka premaknili veliko. Med drugim smo pred kratkim prejeli tudi priznanje Zlati kamen za najprodornejšo občino v regiji, jeseni pa priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepše mesto v kategoriji srednjih mest. Priznanje ni blazina, na kateri se mirno spi, temveč je veslo za veslanje proti toku. Če se ustaviš, te bo odneslo. Trdno verjamem, da bomo upravičili zaupanje ocenjevalcev tudi v prihodnje in se trudili vsak dan znova. Pri našem delu smo se srečevali tudi z odpravljanjem posledic naravnega delovanja, sanirali smo pet plazov v skupni vrednosti 209.352 evrov in v sodelovanju z gasilskimi društvi izvedli preventivne ukrepe na vodotokih. Za redno vzdrževanje 419 km občinskih cest je bilo porabljenih 987.420 evrov. Obnovili smo nekaj lokalnih cest, pri tem moram izpostaviti cesto proti muzeju na gradu Zaprice, ki je končno dobila urejeno podobo, kakršno si Medobčinski muzej Kamnik tudi zasluži. Gradili smo pločnike, postavljali javno razsvetljavo in zgradili avtobusno postajo v Soteski, skupaj s pločnikom.

Spodbujali smo malo gospodarstvo. Sredstva so bila porabljena tudi za odpiranje delovnih mest. Uspešno deluje zlasti pospeševalnik podjetništva, poimenovan Kikštarter. Medtem, ko so bili v preteklosti popularni inkubatorji, od katerih ni bilo skoraj nobene koristi, je Kikštarter popolnoma druga, kamniška zgodba. KIK Štarter deluje v prostorih nekdanje Smodnišnice, v neposredni bližini Mladinskega centra Kotlovnica, iz katerega tudi izhaja. Poleg uporabe delovnega prostora in opreme, kar je običajno za podobne coworking prostore, ponuja KIK Štarter tudi redna izobraževanja in predstavitve dobrih praks ter stimulativno okolje, vpeto med industrijsko dediščino in kulturnim središčem Kamnika. Pomembno vlogo pri spodbujanju podjetništva ima tudi Podjetniški klub, saj so člani, priznani kamniški podjetniki, pred kratkim ustanovili sklad za pomoč mladim podjetnikom in že v prvem hipu zbrali preko 60.000 evrov. Sodelovanje občine in podjetnikov je ključno za nadaljnji razvoj. Samo družba, ki ustvarja, lahko računa na uspeh.Turizmu smo namenili 510.654 evrov. Projektu kohezija, odvajanje odpadne vode smo namenili 3.389.227 evrov. V Tuhinjski dolini je bilo izvedeno 11,3 km kanalizacijskih cevi, vgrajenih je bilo 5 črpališč, na novo je bilo asfaltiranih več občinskih in regionalnih cest. V sklopu dodatnih del je bil na območju Soteske zgrajen pločnik v dolžini 800 metrov. Projektu čiščenje odpadne vode smo namenili 2.477.067 evrov. Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik se je pričela v mesecu avgustu 2014. Dela so bila v letu 2016 končana. Projektu kohezija, izgradnja vodovodnih sistemov smo namenili 2.058.888 evrov. Izgradnja vodovoda se je v letu 2016 nadaljevala v Tuhinjski dolini, kjer je bilo skupno položenih približno 10,4 kilometrov vodovodnih cevi, končana so bila gradbena dela na črpališču Šmartno v Tuhinju ter gradbena dela na vodohranu Šmartno v Tuhinju s kapaciteto 100 m3. Pričela so se dela na vodohranu Soteska, ki pa bodo dokončana v letu 2017.Zaključena je bila gradnja protipoplavnega zidu ob Kamniški Bistrici od trgovine Špar do Titanovega jezu v tretji fazi. Delež sofinanciranja je znašal s strani občine 11 odstotkov, s strani države pa 89 odstotkov vrednosti investicije, strošek nadzora in koordinacije pa je v celoti bremenil Občino.

Na področju družbenih dejavnosti, ki zajemajo največji delež proračuna, smo za javna dela namenili 167.572 evrov, vključenih je 28 oseb. Za obnovo in vzdrževanje spomenikov smo namenili skupno 58.462 evrov, v spominskem parku na Žalah smo odkrili spominsko obeležje Edvardu Peperku, ki je padel v bitki pri Trzinu med osamosvojitveno vojno. Za izvajanje dejavnosti domoljubnih društev smo na podlagi razpisa razdelili sredstva. Za kulturne programe smo namenili 159.642 evrov. Sofinancirali smo kulturne programe kulturnih društev in posameznikov, Mestno godbo Kamnik, folklorne dejavnosti in poletni festival Kamfest. Za delovanje Doma kulture Kamnik smo skupaj namenili 200.822 evrov.  Športu smo namenili 1.155.845 evrov. Za sofinanciranje mladinskih programov smo zagotovili sredstva v skupni višini 60.235 evrov.Za nemoteno delovanje vrtcev v občini Kamnik smo namenili za doplačilo oskrbnih stroškov 4.645.631 evrov. Za investicije v vrtcu Antona Medvedaje bilo porabljenih 414.598 evrov. Za nemoteno delovanje osnovnošolskega izobraževanja je bilo namenjeno 1.376.878 evrov, med drugim za sanacijo POŠ Zg. Tuhinj in POŠ Sela ter sanacijo ostrešja in ureditev mansardnih prostorov v OŠ 27. julij Kamnik. Za delovanje Glasbene šole smo namenili 158.371 evrov. Za dijake in študente je bilo namenjeno 10.031 evrov. Pomoč ob rojstvu otrok je bila izplačana 279 staršem novorojenčkov v skupni višini 27.900 evrov. Za zagotavljanje varstva starejših občanov je bilo skupno namenjenih 877.977 evrov. Za ogrožene in ranljive skupine je Občina Kamnik v letu 2016 zagotovila 83.343 evrov. Za sofinanciranje programov humanitarnih društev je bilo namenjenih 35.990 evrov.

Kljub dolgemu in suhoparnemu naštevanju še vedno nisem zajel vseh področij, s katerimi smo se od preteklega praznika do danes ukvarjali, omenil sem samo najpomembnejše. Bilo pa bi še veliko lažje, če bi vodilni v državi končno doumeli, da imajo občine vlogo nosilca razvoja in nas ne bi poniževali s svojim odnosom pri financiranju zakonskih nalog in drugih problemih, ki jih občine zaradi zakonodaje ne morejo same reševati. Operativnost in prilagodljivost ključnih ministrstev je zelo slaba. Učinkoviti posamezniki so prej izjema kot pravilo. A to že dolgo, ne samo pod to vlado. Če ti ministrica za okolje reče, »da ona pa naših problemov ne bo reševala«, se sprašujem čigave bo? Svoje, avstrijske, hrvaške…? Čemu je potem na funkciji? Žalitev prve vrste, najprej do župana, posledično pa tudi do prebivalcev, ki čakamo rešitev, saj se vleče že nekaj let enaka problematika.

Ko se oziramo nazaj, je nujen tudi pogled naprej. Sprejeta proračuna za leti 2017 in 2018 nakazujeta, da so pred nami zahtevne naloge, zlasti proračun za leto 2017 je najvišji doslej, ker vsebuje kohezijska evropska sredstva in 7,5 milijona evrov kredita za gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Zlasti ta projekt nam bo v prihodnosti zaposloval možgane in kratil mirno spanje. Ocenjujemo, da bomo letos uspeli začeti  postopke za gradnjo, predvsem mislim na dokumentacijo. Gradili bomo v več fazah, najprej se bomo lotili same šolske stavbe, v naslednji fazi, ko bomo zbrali sredstva pa še športne dvorane, ki ni samo šolska telovadnica, kot pri Osnovni šoli Toma Brejca, temveč je večnamenska športna dvorana. Obeta se nam tudi nadaljevanje obnove lokalne ceste skozi Podgorje, kjer bomo zgradili pločnik in javno razsvetljavo in s tem izboljšali varnost na tej obremenjeni tranzitni cesti. Gradbišče se nam obeta tudi v mestnem jedru, kot posledica dotrajanega električnega omrežja, ki je na meji vzdržljivosti. Elektro Ljubljana bo zamenjal glavni vod, ki napaja Kamnik. Zato smo se odločili, da bomo hkrati zamenjali vso dotrajano infrastrukturo, in sicer od stavbe Sodišča do Pošte, na koncu pa sanirali tudi dotrajano vozišče, območje za pešce pa tlakovali, kajti sedanje stanje nam ne more biti v ponos. Pričakujem, da nas dežurni kritiki in jamrači tudi tokrat ne bodo izneverili in bo precej hrupa. Po eni strani bi imeli urejeno mesto, po drugi pa jih moti vse. A tako pač je, še bog ne ustreže vsem, kako bi jim mi, navadni smrtniki.

Trenutno smo v fazi sanacije okolice kavarne Veronika, po pridobljeni dokumentaciji pa bomo sanirali notranjost in fasado, da bo objekt lepši in privlačnejši na pogled. Nekateri menijo, da se vse skupaj finančno ne splača in se z njimi strinjam. Toda, kaj je alternativa za ta spomeniško zaščiten objekt? Rušenje? Prodaja? Doslej je vse javno, ki je v Kamniku prišlo v zasebne roke, propadlo. Razne kompenzacije so se pa v preteklosti tudi pokazale kot uničujoče, poglejmo samo primer Starega gradu. Mislim, da se vsi strinjamo, da gre za dediščino starega mestnega jedra, ki zahteva posebno skrb. Na Starem gradu pa je obnova lokala v večjem delu končana in če bomo imeli srečno roko pri izbiri najemnika, bomo lahko kmalu popili kavo. Bomo pa morali vsi opraviti svoj del naloge, tako najemnik, kakor gostje. Če bomo hodili samo na kozarec vode in WC, potem ne bo vzajemnega sodelovanja in se bo ponovila klavrna usoda. Veliko je namreč »strokovnjakov«, tistih, ki so pripravljeni trdo delati in kaj prispevati pa bolj malo. V skupnih rokah je uspeh, ne samo v rokah enega. Ker pa praznujemo praznik generala Maistra, naj omenim tudi širitev muzejskega prostora v pritličju njegove rojstne hiše, kmalu bo zaključena projektna dokumentacija.

Spoštovani, ciljev ni malo, a s sodelovanjem so uresničljivi. Tisto, kar se danes zdi neizvedljivo, utopično, morda sanjaško, lahko s trdim delom in prizadevanji, postane resnično. Tako, kot so svoje cilje znali in zmogli doseči naši nocojšnji nagrajenci. Skupno vsem je, da so začeli iz nič, ali pa z zelo skromnimi izhodišči, s predanostjo, odrekanji, postavljanjem drugih pred svoj interes pa so zmagali in postali stebri družbe. Vsem iskreno čestitam. Naštel sem veliko številk, a ni vse v denarju, metrih in betonu. Največja vrednota in bogastvo vsake občine je človek, posameznik, ki je občutljiv za stiske drugih. Zato se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so velikokrat strelovod za osebne probleme drugih, podžupanoma in občinskim svetnicam in svetnikom. Zahvala gre vsem posameznikom, ki vsak dan delate za boljše razmere v naši družbi, prostovoljcem sil za zaščito in reševanje in prostovoljcem na drugih področjih, ki svoj čas, znanje in energijo darujete občini Kamnik za boljše življenje vseh nas. Iskrene čestitke ob današnjem prazniku občine Kamnik, naj se razvija v dobro vseh! Hvala.«

Podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno delo

Da je potrebno narodno zavest spodbujati že od malih nog, zlasti pri šolarjih, se zaveda tudi Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda,ki ga sestavljajo Društvo general  Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik–Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik in Zveza slovenskih častnikov Kamnik–Komenda. V okviru svojih prizadevanj za uveljavljanje pozitivnih vrednot in načel državljanske in domoljubne vzgoje osnovnošolcev je Koordinacijski odbor pripravil 4. nagradni razpis, ki je potekal pod naslovom »Srce pogreša dom«.

Posebno priznanje za najboljše likovno in literarno delo so iz rok predsednika Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik in Komenda Ivana Miroslava Sekavčnika prejeli:

  • za likovno delo Korl Železnikar, učenec 8. razreda Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik pod mentorstvom Anamarije Erčulj inLovro Kadunc, učenec 4. razreda Podružnične šole Zgornji Tuhinj pod mentorstvom Danice Lah,
  • za literarno delo pa Laura Stein, učenka 6. razreda Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Maje Drolec in Eva Lap, učenka 9. razreda Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Katarine Zore.

Podelitev priznanj Občine Kamnik

»Nikoli ne smemo obupati nad našimi sanjami in upanji. Resda zna biti pot kamnita in zvita, toda svet pričakuje tisti poseben prispevek, za katerega je bil rojen vsak od nas.«

Tudi letošnji dobitniki priznanj ne poznajo besede obupati. To so ljudje, ki trdno stojijo za svojimi prepričanji. Ljudje, ki so predani svojemu poslanstvu in s pravimi odločitvami puščajo sled in pečat v občini Kamnik.

Bronasto priznanje Občine Kamnik

  • Kulturno-umetniško društvo HIŠA KERAMIKE, zakaj pa ne majolka za ohranitev in prenos znanja poslikave v slogu majolike in širjenje kulture, povezane s keramiko.
  • Alenka Juvan za zavzeto delo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik.

Srebrno priznanje Občine Kamnik

  • Enota za protokol Slovenske vojske za dolgoletno nadvse uspešno sodelovanje in pomoč pri izvajanju slovesnosti v spomin na dogodke iz naše zgodovine, še posebej pa za sodelovanje pri ohranjanju spomina na našega rojaka, generala Rudolfa Maistra.
  • Danijel Bezek za sooblikovanje intelektualnega in kulturnega življenja v občini Kamnik, za dosežke pri ohranjanju zgodovinskega spomina in kulturne dediščine ter za prispevek k delovanju civilne družbe.

Zlato priznanje Občine Kamnik

  • Janez Uršič za dolgoletno uspešno delo in izjemen prispevek k razvoju kakovostne gostinske, kulinarične in turistične ponudbe na Kamniškem, nesebično finančno in humanitarno pomoč ter podporo številnim lokalnim društvom, organizacijam in posameznikom.
  • dr. Marija Klobčar za široko znanstveno razgledanost, za etnološko in folkloristično raziskovanje, ki se pogosto osredotoča na Kamnik in njegove ljudi, ter za strokovno pomoč organizatorjem prireditev in projektov, s katerimi je Kamnik postal znan onkraj slovenskih meja.

Obrazložitve vseh nagrajencev, njihove uspehe, dosežke in prizadevanja si lahko preberete TUKAJ.

Somestje – rdeča nit osrednje slovesnosti

Scenografija letošnje slovesnosti nosi naslov »Kamnik – mesto brez mej«. V lanskem letu sta bila namreč zaključena, oziroma sta v nekaterih občinah v zaključni fazi, dva velika projekta, projekt »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Domžale- Kamnik« in projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik«. Oba projekta sta plod uspešnega povezovanja in sodelovanja med občinami. Sta plod mest brez meja – SOMESTJA. Povezovanje in sodelovanje vedno obrodita sadove. Take, ki trajajo. Res je, da včasih preteče precej voda in gorja, da se prepoznajo skupni interesi, a prej omenjena projekta, rišeta vzorčen in dober primer, da se da. Velikokrat pa prve korake naredi kultura. Takšna in drugačna. Območje med Kamnikom, Mengšem, Trzinom in Domžalami je s skoraj sto tisoč prebivalci močan severni sosed slovenske prestolnice. A kultura na tem območju ni zgolj dodatek. Je suveren sogovornik. Odlično delujoča Dom kulture Kamnik in Kulturni dom Franceta Bernika v Domžalah, vseslovenski Špas Teater v Mengšu in močna ljubiteljska skupnost v Trzinu dajejo somestju, močan kulturni naboj in visoko kulturo bivanja, ki jo učinkovito dopolnjujejo dnevni in mladinski centri. Prav slednji, še posebej v primeru kamniškega Mladinskega centra Kotlovnica s KIKŠtarterjem, vedno bolj postajajo tudi odskočna deska modernega zaposlovanja mladih. Tokrat so se prvič, simbolično in v dokaz, da se zmore, če se le hoče, na osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Kamnik, v skupni točki zbrali predstavniki nastajajočega somestja.

Poleg Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča so v kulturnem delu osrednje prireditve ob prazniku Občine Kamnik sodelovali še Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan, vokalna zasedba Sanjska dekleta pod vodstvom Matica Smolnikarja ter izvajalci kulturnega programa Somestja, Sandra Kmetič iz Trzina, Blaž Lipar iz Mengša, Urban Braune iz Domžal in Leon Bernot iz Kamnika. Za vezno besedo je poskrbela Jasmina Bauman.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik se je ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Kamnik–Komenda, zaključila s prijetnim druženjem številnih gostov, Kamničank in Kamničanov ter vseh tistih, ki enotno in nedeljivo slavimo odločnost našega velikega rojaka.

ZATO JE KAMNIK S PONOSOM MAISTROVO MESTO!

Občina Kamnik

Fotografije: Klemen Brumec

Oglasno sporočilo