Velika planina nas je pričakala v vsej svoji idiličnosti in prvinskosti. Sončen dan med planinskimi stanovi, kravami in telički. S snemanjem prizorov je pastirska bajta Erjavškovega Petra oživela, z dramatizacijami smo se preselili v preteklost: pred njo so pastiričke pletle venčke, se igrale igrico nebeškanje in pele ljudske pesmi. Navihani pastirčki so jim nagajali, jih cukali za kite in dvigovali krila.
Z zakrivljeno palico v roki pa jih je pričakal pastir Peter in jih poučil o noši planšarja. Johan in Lojzka, pastir in pastirica, sta uprizorila življenje pastirjev, Filip je povedal pesmico tečem na Veliko planino. Sedanjost se je prepletala z mitološkim svetom povedk o škrateljčkih, dovjih možeh, ki so strašili pastirje – zato so bajte na Veliki planini tako skupaj. Bela deklica z venčkom na glavi je čudežno ozdravila tekača-maskoto na teku.
Iza pa je zaobjela s pogledom Veliko planino in se zazrla na Gradišče : » Pred sabo vidim cilj na Gradišču. Sem utrujena, a občutek je fenomenalen, splača se potruditi. Čeprav bodo obstajali ljudje, ki bodo rekli, da ne zmoreš, ti ni treba biti eden izmed njih. Če padeš, je važno, da se vsaj poskušaš pobrati …« Edinstvena in neponovljiva, kot je bil neponovljiv počitniški dan …
Pastirčki: Aleš, Nik, Nejc in mali
Tekač in recitator: Filip
Pastiričke: Lara, Nika, Julija, Anamarija, Manca
Bela deklica: Nika
Maskota: Nika
Lojzka: Rebeka
Johan: Luka Peter
Planšar: Peter Erjavšek
Snemalec: Peter Vrčkovnik
Besedilo, režija , kostumi – Mira Papež, mentorica, in Dušan Papež
Mira Papež
