Vsako mesto potrebuje srce in vsako mesto potrebuje vizijo, a žal v mojem mestu nimamo ne enega ne drugega. Z vsakim novim županom se pojavi kakšna iskrica, ki pa nikoli ne zagori v nek plamen, ki bi Domžale postavil na zemljevid mest, ki bi bila vredna ogleda. Ste kdaj slišali za koga, ki bi v nedeljo spakiral svojo družinico ali prijatelje in šel na ogled Domžal? Mi lahko naštejete pet stvari, ki bi si jih nekdo z zanimanjem ogledal v našem mestu? Mi lahko kdo nariše kakšno sprehajalno pot, ki bi navdušila skupino prijateljev, da bi med sprehodom po našem mestu uživali, vmes obiskali kak resnično unikaten lokal, si ogledali kakšno prireditev in potem navdušeno širili glas o mestu čisto blizu prestolnice, ki je vredno obiska?
Žal ne gre, Domžale so mesto, ki sicer ima vse (kup trgovin in trgovskih centrov, zdravstveni dom in banke), a hkrati nima svoje podobe, svojih biserčkov, ki bi obiskovalca prepričali, da se k nam tudi vrne. Imamo “kuhno” ki še vedno meji na makadamsko parkirišče, zraven ima pa novo predrago stranišče, imamo propadajoči SPB in imamo tlakovano kolodvorsko, ki ne vodi nikamor.
Še vedno čakam nekoga z vizijo, ki bo znal povezati točke v mestu, s katerimi se lahko pohvalimo. Tako pa nas letos spet čaka šotor na parkirišču in sijoča novoletna jelka v križišču.
Samo, da se bodo imeli ljudje kje veseliti.
Jakob
Iz tiskane izdaje časopisa NOV!CE 17 2017!
