Kolumna: Vedno župan

1266

Če se v občini nekaj odvije tako, kot bi se moralo, je hvaljen na vse pretege, če je nekaj narobe, je malce manj, pa vendar grajan. Nikoli občinski svet ali pa občinska uprava. Vedno župan. Da ne boste rekli, da tale zopet kvasi neumnosti, ponazarjam vse skupaj na primeru …
Zadnjič sem obiskal slavnostno prireditev v našem kulturnem domu. Sama smetana. Pravzaprav vrh smetane. Na njej so se podeljevala priznanja in nagrade Občine Domžale. Eden izmed bolj znanih občanov, ki je prejel nagrado za življenjsko delo in udejstvovanje na področju kulture, je zahvalo za ta častitljivi naziv naslovil na župana. Pa se vam zdi, da se je obrnil na pravi naslov? Je res potrkal na najprimernejša vrata? Zdaj bi marsikdo rekel, da je. No, pa ni čisto tako … Seveda ima župan občine pomembno vlogo. Verjetno pomembnejšo od kogarkoli zaposlenega na občini in tudi od povprečnega svetnika. Pa tudi njegovo besedo nekateri svetniki malodane jemljejo za sveto. Toda pomembno se je zavedati, za čem stoji župan, za čem občinski svet, za čem občinska uprava in za čem odbori občinskega sveta. Pika! Če tega ne vemo, je težko razsojati, kdo je za kaj odgovoren in komu lahko za kaj pripisujemo zasluge. Tako za omenjeno podeljeno nagrado ni imel župan – kaj prste – niti nohta na mezincu vmes. Za to, da je občan prejel občinsko nagrado, je pristojen posebni odbor, kjer župan nima kaj iskati. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve je skupina ljudi, imenovana s strani občinskega sveta, ki je imela posebej za to priložnost sklicano sejo. Na njej so člani tega odbora glasovali o tem, komu se podeli nagrado, komu priznanje in komu izmed množice predlaganih – mimogrede: predlog za nagrado je lahko podal vsak občan – se zahvale pač ne bo podelilo. Odbor je zasedal, sprejel sklep in to je to. Edino, kar je župan (praviloma) storil za vse skupaj, je to, da je prišel na prireditev in podelil nagrade. Konec. Če je naredil karkoli več, lobiral in posegal v praviloma neodvisen postopek, pa se mu za to ne moremo zahvaliti.
Ampak te zgodbe ne pišem zato, ker sem razočaran nad tem, da sleherni občan ne ve točne razmestitve odgovornosti in nalog občine kot celote, to pišem zato, ker sem bil začuden nad dejstvom, da občan, igralec, ki je vsakodnevno vpet v aktualno dogajanje in ki je za vestno delo prejel – pozor! – občinsko nagrado, pravzaprav ne ve, kdo mu jo je v resnici podelil in komu, če že, se mora zahvaliti.
Kar bi vam rad sporočil, je to, da bodite pazljivi, preden neko slabo izkušnjo povežete s posameznikom ali določenim organom. Pa ne zaradi česa drugega, ampak zato, da se ne bi osramotili. Suvereno preverite, kdo je za nekaj pristojen, kdo stoji za tem v ozadju, potem pa mirno udrihajte čezenj. Brez slabe vesti, da se niste slučajno zmotili.

Rok Grašič

Iz tiskane izdaje časopisa NOV!CE 6 2018

Oglasno sporočilo