KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja je na kulturni praznik pripravil odprtje likovne razstave Štefana Cerarja Perorisbe v prostorih Podružnične šole Krašnja. Seveda so kakor se za kulturni praznik spodobi pripravili še kulturni program v katerem ni manjkalo besed Franceta Prešerna, pesmi domačih ljudskih pevcev in igranja mladih umetnikov iz glasbene šole. Vsi pa so člani KUD Franj Maselj Podlimbarski, katerega član je tudi slikar Štefan Cerar.
Poleg uvodnih besed Vere Beguš, ki že lata dviguje nivo kulture v kraju so spregovorili še županja občine Lukovice Olga Vrankar in umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šanj. Slednja je orisala ne samo Štefanovo umetniško pot zadnjih 20 let, ampak je podrobno do potankosti razložila pomen slik, ki jih ustvarja Štefan. Tokratne podobe so nastale v tehniki risbe s tušem na papir, tako imenovane perorisbe. Najstarejša slika je slika cerkve v Krašnji in najmlajša portret Frana Masla Podlimbarskega. Opus, ki ga predstavlja, obsega dva dela in sicer arhitekturna dediščina in ljudje, ki so se zapisali v zgodovino in nam govorijo o tem, da smo se Slovenci ohranili zaradi svoje kulture in upam, da bomo zaradi nje “Stali inu obstali” kakor je dejal Trubar. Portreti razkrijejo kakšno poslanstvo, zunanjost in notranje življenje je imel portretiranec, saj ob pogledu na sliko začutimo vsaj en kažipot v življenju posameznika. S skromno črtico z neštetimi črticami je ustvaril izjemen svet živih ljudi in tiste arhitekturne dediščine ki bo ostala kot dokument tudi našim zanamcem. Iz skromne črte je naredil veliko in dokazal, da je še kako majhna in drobna sled samo segment v kamenčku, v tisti veličastni podobi, ki nam jo je ustvaril. Tukaj imamo priložnost videti res obsežen opus in s tem tudi s svojo likovno vlogo sooblikuje podobo današnje kulture. Naj mu bo pero še naprej lahkotno in premišljeno teklo po belini papirja in zapisalo vse kar oko vidi in kar duša čuti, je še dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Ob koncu razstave sta prejela spominska darila tako avtor slik kakor Anamarija Stibilj Šajn. Slednja je domov odnesla med ostalimi knjigami o Krašnji tudi kito iz slame, ki so jo in jo še pletejo žene iz KUD Fran Maselj Podlimbarski, včasih za preživetje, sedaj pa za ohranjanje tradicije.
DJD