Mag. Lučka Lazarev Šerbec ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra: »Junak lahko domovino brani z besedo, jo neguje z umetnostjo ter ji zagotovi brezčasnost s svojo ustvarjalnostjo.«

83

Cvete dekletu rožmarin,
oj, rožmarin zelen.
Ne našel bi v deželah treh
fant goršega noben.
Oj, cveti, cveti, rožmarin,
in dehti skozi vas.
Pod okno pride fantič zal:
»Zdaj moram v boj krvav.
Daj rožmarina lepega
še šopek mi v pozdrav.
Ko puške bodo pokale,
nate mi bo spomin.«
In dekle v oknu skloni se,
vršič utrga mlad,
pa solzna vsa ga fantiču
pripne za gumbič zlat.
»Na rožmarinček, fantič moj, ker ljubim te srčno …«
(Rudolf Maister – Vojanov)

Današnji državni praznik, ki je posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku Rudolfu Maistru – Vojanovu, smo s slovesnostmi obeležili tudi v Občini Kamnik. Na Trgu talcev smo pri Maistrovem spomeniku sprva odkrili spominsko obeležje in položili cvetje k spomeniku Rudolfa Maistra, nato pa v Domu kulture Kamnik podelili spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine našega generala. Tam sta zbrane  pozdravila gostitelj slovesnosti, župan Matej Slapar, in slavnostna govornica, predsednica Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Lučka Lazarev Šerbec.

Veteranske in domoljubne organizacije Občine Kamnik s hvaležnostjo razvijajo in ohranjajo domoljubje. Dejanj Maistra in njegovih borcev, ki so pomembno vplivala na razvoj slovenske zgodovine, se zaveda tudi Društvo general Maister Kamnik, v spomin borcev za severno mejo s kamniškega območja, ki so žrtvovali svoja življenja za našo domovino pred 100 leti, pa je društvo v letošnjem letu posebno pozornost namenilo ravno njim. Predlagali so namreč postavitev spominskega obeležja, ki smo ga danes pri spomeniku Rudolfa Maistra tudi slovesno odkrili.

Zbrane, med drugim tudi načelnico generalštaba Slovenske vojske generalmajorko Alenko Ermenc, je sprva pozdravil župan Matej Slapar, ki je poudaril Maistrovo karizmo, pokončno držo, pogum in vizionarstvo v boju za slovensko narodnostno ozemlje, saj je bil prvi, ki si je drznil tudi z orožjem poseči po svoji pravici, k čemur so rodovi pred njim le pozivali ali sanjali, ter med drugim dejal: »Slovenci se vse prepogosto poslužujemo majhnosti kot prikladnega izgovora, da se ne bi z drznimi dejanji izpostavljali sodbi zgodovine. Vendar sodba zgodovine je neizprosna in se ji ni mogoče izogniti. Maister se je ni bal. Odločno, samozavestno in pogumno je stopal sanjam naproti. To je občutek pravega trenutka in voditeljstvo, ki zna v izzivih in grožnjah svojega časa in prostora najti in pokazati pravo pot in opozoriti na primerno ravnanje.« Nato je ob prisotnosti zastavonoš skupaj s slavnostnim govornikom, nekdanjim predsednikom Društva general Maister Kamnik Ivanom Miroslavom Sekavčnikom, odkril spominsko obeležje ter k spomeniku Rudolfa Maistra položil cvetje.

Slavnostni govornik, nekdanji predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, je ob uresničitvi ideje o obeležju Maistrovim borcem v Kamniku dejal: »Letos je minilo 100 let od bojev za severno mejo, ki jih je vodil naš rojak – general Rudolf Maister. Na njegov razglas mobilizacije in klic na pomoč se je odzvalo kar lepo število zavednih Slovencev, ki so se mu priključili, čeprav so se pred tem že štiri leta bojevali v prvi svetovni vojni. Njihovo domoljubje in želja po pravičnejši meji sta premagala vso utrujenost in rane preteklega vojskovanja in jih spodbudila k novemu boju, tokrat ne za cesarja, temveč za svojo domovino, za Slovenijo. V Društvu general Maister Kamnik smo že nekaj časa razmišljali, kako bi obeležili spomin na 50 prostovoljcev, ki so se iz našega okolja podali v boj za severno mejo in si za to zaslužijo primerno obeležje,« in zaključil svoj nagovor z naslednjimi željami, »Spoštovani gostje, upam, da bo spomin na naše prednike, ki so ponosno in hrabro branili slovensko zemljo, prav tako živ in bo vzbujal v vseh nas zanos in ponos ob prebiranju teh častnih imen, kot smo ponosni na našega rojaka vrlega generala Rudolfa Maistra. Naj jim bo to obeležje v skromno zahvalo in večen spomin.« Celoten govor si lahko preberete tukaj.

Prisluhnili smo pevcem Kvarteta Krt ter prepletu misli in besed Jana Jančarja Vrhovnika.

V Domu kulture Kamnik je nato sledila osrednja slovesnost s podelitvijo spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Rudolfa Maistra. Poleg vnuka generala Rudolfa Maistra Boruta Maistra so ji prisostvovali poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin, poslanka Državnega zbora Karla Urh, predstavniki Slovenske vojske, podžupana Občine Kamnik dr. Jernej Markelj in Aleksander Uršič, podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra, občinske svetnice in svetnike, načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, slavnostna govornica, predsednica Zveze društev General Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec, skupaj s predsedniki, člani in zastavonošami domoljubnih in veteranskih organizacij Občine Kamnik ter predstavniki ostalih Zvez oziroma Združenj, častna občana Občine Kamnik Jože Berlec in doktor Aleksander Doplihar ter današnji dobitniki Maistrovih priznanj.

Obiskovalke in obiskovalce, ki so sprva prisluhnili Zdravljici in pesmi Slovenec sem ob prisotnosti zastavonoš, je pozdravil gostitelj slovesnosti župan Matej Slapar, ki je med drugim dejal: »Maister, vojak, pesnik, slikar in bibliofil, je z izjemno tankočutnostjo v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom, med obema pa je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti: neustrašnost, ki ne klone pred nobeno nevarnostjo; prisebnost, ki obvlada še tako nepričakovan položaj; borbenost, ki ne ljubi ovinkastih kompromisov; iniciativnost, ki se ne boji osebne odgovornosti, in organizatorstvo, ki strogo usmerja vsako delo – kot ga je opisal njegov pribočnik Anton Dolar. Mlajše generacije Slovencev šele zadnja desetletja prav spoznavajo vlogo generala Maistra in njegovih borcev pri prizadevanjih za osamosvajanje slovenskega naroda. Kar je nadvse pomembno, saj sporočilo Maistrovega duha še kako živi tudi danes. Opominja nas, da si mnogokrat sami postavljamo ovire, ker se bojimo uresničiti svoje sanje. Ker smo pozabili biti drzni, izjemni, predvsem pa drugačni. Danes, ta trenutek vse bolj potrebujemo ljudi Maistrovega kova: odločne, samozavestne in pogumne, spretne in prisebne, socialno čuteče in človeško prisrčne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo. Ljudi, ki bodo znali spodbuditi nacijo, da se kot država bolj aktivno vključi v najbolj napredna stremljenja sodobnega sveta. Da bomo sposobni ohraniti in okrepiti svoj narodni značaj v odprtem svetu. Da si bomo prizadevali za najbolj plemenite vrednote človeštva: za mir, medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Da bomo spodbujali trajnostni razvoj, ki bo ohranil edini planet, ki ga imamo, našim zanamcem. In da se bomo vedli spoštljivo ter pazili na dostojanstvo vseh nas. Spoštovani, Slovenci smo narod velikih posameznikov, ki so in še vedno, vsak na svoj način, osmišljajo narodovo zavest. Zato mi dovolite, da si za konec sposodim besede našega velikega rojaka: pokažimo, da smo zreli za lastno državo! Drage občanke in občani, spoštovane gospe in gospodje, iskrene čestitke ob državnem prazniku!«

Z besedami: »Danes smo se zbrali v Kamniku, v kraju, kjer so živeli in pustili svoj pečat številni umetniki, med drugim igralka Marija Vera, književnik Fran Albreht, pesnik France Balantič ter pesnik in general Rudolf Maister, da proslavimo državni praznik ter podelitev spominskih priznanj Zveze društev general Maister,« je nagovor pričela slavnostna govornica, predsednica Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Lučka Lazarev Šerbec ter pripovedovala o Maistrovih dejanjih in njegovi veličini, »Vemo, da je ob sebi zbral domoljube – prostovoljce in jih je vodil v spopad za narodnostno mešana ozemlja na severu naše domovine. Veličina njegovega dejanja je prav v tem, da se zavedal, kako pomembna je odločnost pri nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Ni bil samo vojak, bil je vizionar, kakor so bili pred njim borci s peresom in besedo. Saj poznamo vizionarstvo v Gregorčičevi pesmi Soči: »… in ti mi boš krvava tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! … Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ter tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenih valov!« Ali pa Prešernovi verzi iz Uvoda v Krst pri Savici: »… s seboj povabim druge vas junake, vas katerih rama se ukloniti noče …« Oton Župančič je o Maistru zapisal: »Nate, Maister, ki ob misli ti in sanj bilo je dano priti do dejanj.« Janez Menart je zapisal odo generalu z besedami: »Poet, Slovenec, general, Slovenec, general, poet!«

.

“>Poudarila je njegovo osebnost: »Segli smo v roke častniku, ki se nam je že po svoji visoki, zravnani postavi in po prodorni sili svojih oči, po svojih lepih brkih in tudi po žametno zveneči gorenjščini zdel kot nekakšna izredna in prav junaška osebnost,« so se spominjali borci za severno mejo srečanja z generalom. Nikakor ni bil samo vojak. Bil je vsestranska osebnost – ljubiteljski slikar, pesnik ter tudi bibliofil. Rudolf Maister – Vojanov je bil domoljub, ki je v sebi povezoval svet discipliniranega vojaka, s subtilnim umetniškim občutjem pesnika, slikarja ter bibliofila. Junak lahko domovino brani z besedo, jo neguje z umetnostjo ter ji zagotovi brezčasnost s svojo ustvarjalnostjo. Rudolf Maister je branil našo deželo tako z orožjem kot s pesmimi, v katerih se je razkrila njegova pesniška duša. Znal je povezati pogum, razum in srce,« in zbranim namenila tudi misli o ostalih pomembnih dogodkih slovenske zgodovine.

»Pomembnost in odločilnost dogodkov iz leta 1918 in 1919 lahko primerjamo s tistimi iz obdobja od 1941 do 1945 in od 1990 do 1991. Med temi dogodki je moč najti povezave in podobnosti. Tisto, kar so general Maister in borci za severno mejo začeli, smo Slovenci nadaljevali v obeh prej omenjenih vojnah. Če ne bi imeli domoljubnih dejanj generala Maistra in borcev za severno mejo, ne bi imeli pri osamosvojitveni vojni pomembnega vzgleda. Prav tako bi bilo zelo težko postaviti ločnico med borci, ki so se borili pod Maistrovim poveljem v prevratnem času (Maistrovi borci v ožjem pomenu), in ostalimi borci, ki so se za osvoboditev severnih krajev našega narodnega ozemlja borili že pod okriljem Kraljevine SHS. Zato je ločnice težko postavljati. Spoštovani, danes sicer v naši neposredni bližini ni bojev, ki bi od nas zahtevali oborožen spopad s sovražnikom, vendar bijemo drugačno bitko v vsakdanjem življenju. Ogrožajo nas vse hujše potrošništvo, odtujenost naravi, kriza vrednot in nenazadnje kriza narodne identitete. Vrednote, ki jih je živel Rudolf Maister so danes osnovni gradniki vzpostavljanja aktivnega državljanstva. Vse to pa je potrebno za napredek in blaginjo slovenskega naroda. Slovenija naša domovina mora biti domovina za vse, mlade, stare, bolne … Mladim smo dolžni zagotoviti delo, možnost in dosegljivost ustvariti si dom. Slovenija potrebuje mlade, ki bodo imeli radi svojo domovino,« pa je pogled slavnostne govornice na današnji čas, ki je nagovor sklenila z naslednjimi željami, »Ali je res treba rušiti to, za kar se je boril Maister in njegovi borci? Mar je res treba, da kar ni uspelo različnim okupatorjem, si povzročamo sami s svojo zakonodajo, ki meji na neumnost, neučinkovitost ter norost, onemogoča mlade in stare, razslojuje slovenski narod. Za to se Maister in borci za severno mejo zagotovo niso borili. Vizija generala Maistra in borcev za severno mejo, v tistem času drzna in pogumna, naj ponosno živi še danes. Čestitke ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra.« Celoten govor si lahko preberete tukaj.

Občina Kamnik, Zveza društev general Maister in Mestna občina Maribor so se v letu 2017 s podpisom listine tripartitnega sporazuma dogovorile o skupnem podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra. Tako so župan Matej Slapar, podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra in predsednica Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Lučka Lazarev Šerbec v nadaljevanju slovesnosti podelili priznanja za večletno delo oziroma za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti ter veličine generala Rudolfa Maistra, ki so jih prejeli:

Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje (priznanje je prevzela ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje magistrica Mojca Lazar Doberlet) za velik prispevek pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra in utrjevanju domoljubja med mladimi,

Prostor Doma kulture Kamnik so nato s slovensko glasbo in besedo  napolnili kamniški umetniki, pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona ter ob spremljavi trobentača Primoža Gobca, pevka Klara Koprivec, tolkalec Anže Žurbi in spremljevalne pevke iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pod mentorstvom Matica Smolnikarja ter recitator Jaka Kovačič. Vezna beseda je pripadala Anžetu Slani, za pogostitev po slovesnosti pa so poskrbele marljive članice Društva podeželskih žena Tuhinjska dolina.

Fotografije: Klemen Brumec
Občina Kamnik

Oglasno sporočilo