Ko se življenje postavi na glavo

426
Foto: mladipodjetnik.si

Karantena, osamitev, korona virus… nenadoma nas je življenje postavilo v popolnoma neznano situacijo, kot da nas je nekdo vrgel v brezzračni prostor brez tal, brez opore, brez logike, ki smo jo bili doslej vajeni.  Druženje, dotikanje, trepljanje in objemanje je naenkrat nezaželeno, nevarno, prepovedano, tisto, kar je prvinska človekova potreba – bližina – je naenkrat strupena in ogrožajoča.  Svet se je postavil na glavo!

Pojavila so se ugibanja, od kod ta sodobna groza, doslej smo verjeli, da lahko znanost to zatre in nevtralizira, pa se je ta mikro svet, ki smo ga podcenjevali, pokazal v vsej svoji razsežnosti. Pojavila so se ugibanja od kod, kdo je kriv! Poglejmo samo nekaj najbolj pogostih ugibanj, ki se širijo na javnih omrežjih in v tisku:

  • Wuhan na Kitajskem je bil eden prvih mest, ki je dobil 5G internet, tam se je koronavirus tudi najprej pojavil. Naključje? Ne za vse! Nekateri trdijo, da je nastal zaradi sevanja, ki ga povzroča 5G internet.
  • Drugi menijo, da je Kitajska ustvarila covid-19 kot biološko orožje, virus pa je nato po nesreči ušel iz laboratorija in povzročil epidemijo. Edini laboratorij na Kitajskem, ki to lahko preiskuje, je prav v Wuhanu.
  • Kanadska vlada, ki naj bi jo vodil neki učitelj Trudeau, naj bi ustvarila ta virus, laboratorij je v lasti kanadske vlade in preiskuje smrtonosne viruse. Dva kitajska vohuna naj bi ga poslala v Wuhan, kar naj bi povzročilo epidemijo.
  • Oktobra lani je nad Kitajsko eksplodiral meteorit. Nekateri teoretiki zarote menijo, da je ta meteorit iz vesolja prinesel covid-19, kar je menda malo verjetno.
  • Obstajajo številne domneve, da smo ljudje virus dobili od netopirjev. Znanstveno to še ni potrjeno, številni pa kljub temu verjamejo, da se je med ljudmi razširil po tem, ko je nekdo pojedel okuženega netopirja (na Kitajskem se z netopirji tudi hranijo), o čemer so objavili tudi video. Vendar se je kasneje izkazalo, da je bil posnetek narejen že pred tremi leti.
  • Corona pivo, proizvedeno v Mehiki, nima nobene povezave z virusom, saj je ime dobilo po španski in latinski besedi za krono. Pivo je doživelo veliko obtožb na račun imena, saj nekateri dejansko verjamejo, da lahko širi virus.

To je samo nekaj izmed ‘vzrokov’, ki so se porodili tako na javnih omrežjih kot v rumenem tisku ali pa celo v kvazi znanstvenih članki, resničnih vzrokov ta trenutek človeštvo še ne pozna, svet virusov in mikroorganizmov še ne dovoli dokončnega razkritja, kdo ali kaj je to v resnici povzročil.

Nekaj pa je gotovo. Ljudje z okoljem in naravo delamo, kot da sami nismo del te iste narave, ampak njeni vladarji; njena bogastva spreminjamo v dobiček, ki ga ponovno vlagamo v nove in nove uničujoče ‘dobrine’, kot je orožje, tehnika, nevarna kemija in podobno. Vlade načrtujejo rast BDP v neslutene višave, kot da je to res možno početi nekaznovano. Kdo bo prvi, kdo bo največji, kdo bo prej uničil drugega, če samo pogledamo tekmo med Ameriko in Kitajsko (embargi, trgovinske zapore, slogani kot ‘America first’ , zanikanje že zdavnaj dokazanih dejstev, omalovaževanje napovedi znanstvenikov…), vse to mora pokazati zobe. Vse vlade pa še kar naprej zatiskajo oči pred rastjo BDP-ja in nočejo razmišljati o gorah odpadkov, ki jih rojeva vedno nova proizvodnja, novi in novi trgovinski centri, okoljska in svetlobna onesnaževanja in ne nazadnje potrošništvo, ki ga preko vseh družbenih sistemov vcepljamo že otrokom. Postali smo odtujeni, brezčutni, pohlepni in sovražni drug drugemu; sedaj pa – kot da ga je rodilo  samo vesolje (narava? bog?) – virus. Ob njegovi prisotnosti smo se prisiljeni učiti in sprejeti že davno odrinjena in zasmehovana dejstva:

  • Nehali smo ceniti naravo, pa se sedaj učimo, kako je naše bivanje v naravi dragoceno.
  • Zaradi hlastanja za denarjem smo zanemarili družine, pa nas je virus prisilil, da bivamo s svojimi najbližjimi znotraj štirih sten in se ponovno učimo, kako funkcionira družina.
  • Nehali smo ceniti stare in bolne, pa nas je virus spomnil, kako ranljivi, pa vendar dragoceni so.
  • Nehali smo spoštovati učitelje in ceniti njihovo delo, pa je virus poskrbel za zaprtje šol in vzgojnih ustanov in sedaj spoznavamo, kako so pomembni.
  • Mislili smo, da lahko kupimo vse, da smo lahko kjer koli in s komerkoli, pa smo spoznali, da nismo vsemogočni, da ne moremo početi vsega, kar se nam tisti hip zahoče.
  • Preživljanje prostega časa po nakupovalnih središčih je ogrožajoča bolezen preprečila, morda zato, da se zavemo, da sreča ni stvar, ki jo je mogoče kupiti, da bleščava nakupovalnih centrov lahko v hipu ugasne.
  • Vso pozornost smo namenjali svojemu videzu, ki je bil največkrat lažen, pa smo sedaj prisiljeni prekrivati obraze z maskami, morda bomo spoznali, da je tovrstna kupljiva ‘lepota’ zelo malo vredna.
  • Mislili smo, da smo gospodarji tega planeta, pa smo dobili priložnost, da nas nekaj tako majhnega , kar ni mogoče niti videti, prisililo k ponižnosti in priznavanju, da nismo vsemogočni. Naš napuh se razblinja z vsakim dnem.

Ta bolezen nam je veliko vzela: svobodo gibanja, radost dotikanja, uživanje ob druženju. Morda pa nas bo tudi naučila, kaj je v življenju res pomembno in razmišljanja vredno.

(deli teksta povzeti po Wikipediji in internetu).

  Danica Šraj

Vir fotografije: mladipodjetnik.si

Oglasno sporočilo