NOV!CE 2009: Železna in Babja jama na Gorjuši pri Domžalah

189

Če vas lepo nedeljsko popoldne s kolesom popelje v raziskovanje domžalske okolice, se lahko ustavite na Gorjuši ob Jamarskem domu, ki je v bližini gradu Krumperk. Vsako nedeljo od 14. do 15. ure je za obiskovalce odprta Železna jama, Babja jama in Jamarski muzej. Manjša turistična jama, ki je dolga 120 metrov in 23 metrov globoka, ima med apnencem, tudi veliko primesi drugih kamnin iz katerih so včasih pridelovali železo, zato tudi ime Železna jama. V jami si lahko ogledamo kapnike, ki so značilno rdečkasto obarvani. Nekaj metrov stran pa se med zelenjem skriva Babja jama, kjer so se med turškimi upadi skrivale ženske z otroci. Ledenodobnemu lovcu pa je služila kot zatočišče na lovskih pohodih. Tako so leta 1967 v jami odkrili ostanke kurišč, orodij in živalska okostja. Del teh ostankov pa si lahko ogledate v Jamarski zbirki, kjer imajo tudi razstavo kamnin, ki so prisotne v domžalski okolici, zbirko jamskih žuželk, metuljev, polžev, ki jih je zbral biospeolog Simon Robič. Zelo zanimiva pa je tudi razstava slamnikarske obrti na domžalskem, katere začetki segajo v prvo polovico 18. stoletja.

Kip v čast Simonu Robiču, ki je med leti 1856 in 1859 kaplanoval v Dobu, kot biolog pa je raziskoval kraške jame domžalsko-moravškega osamelega krasa.

Zanimivi so tudi ostanki Panonskega morja, ki ponujajo najrazličnejše polžje hišice in zobje morskih psov.

Vhod v Babjo jamo, kjer so se skrivale ženske z otroci, v času turških vpadov.

Največji stalagmit v Železni jami, na katerega so jamarji zelo ponosni.

Ostanki kosti ulovljenih živali. Med njimi tudi koščice posebno redkega alpskega svizca, najdene v Babji jami.

Speleološka zbirka kapnikov in kamnin iz Domžal in okolice.

Večina domačij na domžalskem se je ukvarjala s slamnikarstvom. Moški so poželi žito, ženske pa so pletle kite s katerih so kasneje nastali slamniki in ostali izdelki.

Vsaka vas je imela svoj značilni vzorec in način pletenja, kot lahko vidimo na tem slamniku.

Kalupi za klobuke, katere so segreli in čeznje poveznili slamnik, da je dobil in ohranil želeno obliko.

Monika Cerar

________________________________________________________________________

V skrajnem zahodnem delu Posavskega hribovja, na zakraselem pomolu nad levim bregom rečice Rače vabijo v okolici naselja Gorjuša zapuščeni renesančni grad Krumperk, turistična kraška jama, poimenovana Železna jama, z dvema dvoranama, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi. V Jamarskem domu si lahko ogledate Jamarski muzej s stalnimi razstavami. V speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke naravoslovca Franca Hohenwarta z začetka 18. stoletja. V Robičevi naravoslovni zbirki boste našli posebno vrsto slepih hroščev, ki so jih strokovnjaki poimenovali po najditelju biospeologu Simonu Robiču – robiči. Arheološko zbirko sestavljajo paleolitske najdbe in ostanki favne iz babje jame. Na ogled pa so tudi razbitine med drugo svetovno vojno v bližini strmoglavljenega letala bombnika B-24.
Jama je odprta za obiskovalce od 1. septembra leta 1963. Ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi, ki so del turistične poti. Dvorani sta po zasnovi večji brezni. Obe povezuje meter dolga ožina, z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeh dvoranic voda ponikne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zavarovano. Čeprav je Železna jama majhna, so njene drobne oblike pestre. Vidimo stalagmite in stalaktite, sigove izrastke, ponvice in manjše zavese. Opazimo fasete, korozijske kotlice ter ostanke galerije. Jama je za ogled odprta ob nedeljah od 14. do 15. ure. Po naročilu si jo je mogoče z vodnikom Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale organizirano ogledati. Železno jamo, ki je posebej urejena za oglede, je, kot vse druge kraške jame v Sloveniji, izoblikovala voda. Posebna značilnost jame so ukrivljeni kapniki, ki jih je med nastajanjem usmerjal veter.

Virtualna ekskurzija na povezavihttp://www.burger.si/Jame/ZeleznaJama/ZeleznaJama_Uvod.html

Oglasno sporočilo