Bilo je nekoč: Kdaj so začeli Domžalci hoditi v Ameriko? 3. del

220

Pisali smo že o začetkih slamnikarske industrije pred 150 leti, ki je odločilno zaznamovala Domžale in okolico. Po zaslugi domžalskega kronista in župnika Franca Bernika (1870 – 1948), ki je v Domžalah služboval več kot štiri desetletja ter je v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino, lahko podrobno raziskujemo nekdanje življenje našega kraja. V času pred prvo svetovno vojno, ko je bila slamnikarska industrija na vrhuncu, so največje tovarne zaposlovale okoli tisoč ljudi in na trg poslale več kot milijon slamnikov. Ker so imele tirolske tovarne svoje podružnice po večjih krajih Srednje Evrope, so predvsem domžalske ženske šivalke za boljšim zaslužkom hodile na sezonsko delo na tuje. Franc Bernik je poročal, da sta prvi dve delavki odšli v New York že leta 1882.

Leta 1908 je bilo v Ameriki že 196 ljudi iz nekdanje domžalske fare, ki je tedaj obsegala Zgornje in Spodnje Domžale, Stob, Študo in Depala vas. Ob koncu leta 1910 je bilo v domžalski fari 2539 ljudi, od tega 367 na tujem. V Ameriki so skoraj vsi od 246-tih dobili delo in precej dober zaslužek v raznih slamnikarskih tovarnah, največ v New Yorku, nekaj malega tudi v Chicagu in Clevelandu. Ostali pa so delali na Dunaju, Bukarešti, Lembergu, na Češkem, na Ogrskem, na Nemškem. Leta 1913 je v tujino odšlo 371 Domžalcev in Domžalk, od tega v Ameriko kar 309.

Prva svetovna vojna in nastanek jugoslovanske države po njej nista hudo prizadela le domačo slamnikarsko industrijo, temveč je gospodarska kriza zajela celotno Evropo. Ta čas se je Evropa soočala z veliko brezposelnostjo, socialnimi stiskami in družbenimi nemiri, ki so vodili v porast skrajnih političnih gibanj. Medtem so se ZDA vzpenjale na vrh politične in gospodarske moči ter izpodrinile Evropo iz mesta najmočnejše svetovne celine. ZDA so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni uspela pridelati. Tako so po vojni svoj položaj izrabile za prevzem politične in gospodarske premoči.
Ne le Domžalci, temveč tudi od drugod so beležili množične selitve v obljubljeno deželo. Takole je Franc Bernik zapisal v cerkveni kroniki 6. septembra 1920: »To strašno izseljevanje je pač najbolj pretresljiva ilustracija sedanjih naših gospodarskih razmer. Kar le sploh količkaj more, beži odtod! In to navzlic prav ogromnim sedanjim izseljevanjskim stroškom! Vsak in vsaka izmed navedenih odraščenih je moral osebno iti v Beograd po dovoljenje in tam zanj plačati 10 dolarjev, to je 1000 K! Za takso je moral v Kamniku glavarstvu vsak plačati 1000 K (prej le 40 K). Za vožnjo v III. razredu na ladji in za vse druge stroške je takoj moral plačati vsak nad 14.000 Kron!« V letih 1920 – 22 je Franc Bernik naštel kar 130 Domžalk in Domžalcev, ki pa se v Ameriki niso preživljali le v slamnikarski industriji, temveč tudi v drugih industrijskih panogah.

Vendar pa je tudi v ZDA sčasoma nastopila industrijska kriza, ki je sledila veliki gospodarski rasti v zlatih 20-tih letih prejšnjega stoletja. Velika zadolževanja podjetij in nelikvidnost bank sta privedla do propadanja gospodarstva ter ob koncu drugega desetletja tudi do zloma newyorške borze. Franc Bernik je svoje misli takole zbral v župnijski kroniki 10. februarja 1922: »Amerika ima od svetovne vojne le nesreče! Na stotisoče ljudi je v Ameriki brez dela. Za vsako ceno bi delali, še za tako sramotno nizko plačo, toda vse delo počiva: tovarne, jame, vsa industrija. Draginja je naravnost strašna, veliko ljudi je že vzelo življenje, ker niso nikjer mogli dobiti dela. Zdaj vidijo, kam je privedel Ameriko njen pohlep po tujem blagu in časti, ko je šla v svetovni vojni po kostanj v žerjavico. Zdaj uvidevajo, da bi bilo boljše, če bi ne bili vtikali svojih prstov v evropsko klanje, ker danes Amerika od svetovne vojne nima nič drugega, kakor milijarde dolga in večne naklade in plačevanje vsake vrste davka…«

(se nadaljuje)
K. R. K.

Fotografija iz Bernikove knjige Zgodovina fare Domžale (1923), kjer so Domžalci v New Yorku na dobrodelnem izletu v korist vojnim žrtvam domžalske občine. Ameriški Domžalci so bili vedno tesno povezani z domačim krajem.

Oglasno sporočilo