2. februar – svetovni dan mokrišč

0
276
Frnihtov bajer pri Trzinu, foto: Miha Povše

Drugi februar je 41 let svetovni dan mokrišč. Leta 1971 na ta dan je bila namreč v iranskem mesru Ramsar sprejeta konvencija o zaščiti teh posebnih habitatov in njihove vloge pri ohranjanje ravnovesja na Zemlji.
Do danes je ramsarsko konvencijo podpisalo že 160 držav, Slovenija je k njej pristopila leta 1992 in se s tem obvezala za politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak zagotavljala njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost teh predelov. V državah pogodbenicah je danes skoraj 2000 mednarodno pomembnih mokrišč, ki obsegajo več kot 190 milijonov hektarjev površine.

Ribnik Florida, nekateri ga imenujejo tudi Krtinski ribnik v Dobu pri Domžalah, foto: Manca Korelc

Mokrišča so danes eden najbolj ogroženih habitatov v svetovnem merilu, enako velja za Slovenijo. Pri nas jih je v drugi polovici preteklega stoletja izginilo kar 40 odstotkov. Izsušenih je bilo namreč več kot 70.000 hektarov, kar pomeni skoraj 3,5 odstotka celotnega slovenskega ozemlja. Slovenija ima na ramsarskem seznamu mokrišč doslej vpisane Sečoveljske soline, Škocjanske jame kot podzemna mokrišča in Cerkniško jezero. Po podatkih Vodnogospodarskega inštituta je v naši državi še okoli 3500 manjših ali večjih mokrišč. V postopku za razglasitev je še Bohinjsko jezero z zaledjem, pogoje za razglasitev prav tako izpolnjujejo Čezsoški prodi in Vrbulje, Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica reke Mure, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob spodnji Savi v Dobravi in Jovsi ter kraško porečje Ljubljanice. Poleg tega sodijo med pomembna mokrišča še Škocjanski zatok, ki je kot največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore, šotna barja na Pokljuki in podzemna mokrišča na Ljubljanskem polju.

Gregor Horvatič,
Zeleni Slovenije

Oglasno sporočilo