Proti koncu oktobra in začetku novembra je v okviru projekta Erasmus+ potekalo tri tedensko opravljanje praktičnega izobraževanja na Portugalskem v mestu Braga. Glavni namen tega potovanja je bilo spoznavanje tuje države in pridobiti dodatne izkušnje v specifičnem poklicu – v mojem primeru tehniku računalništva. Sam sem se odločil, da bi delal v službi, kjer bi popravljal različne naprave, kot so telefoni, računalniki … Tako sem odšel delat v podjetje Iloja – Smartclinic, vendar nisem bil sam, z menoj je bil še eden od mojih sošolcev, ki se je prav tako odločil popravljati naprave. Ostali pa so delali v drugih podjetjih, kjer so morali narediti in urejati videoposnetke.
Z letalom mi je bilo prijetno leteti, slabo mi ni bilo, saj nisem letel prvič. Po celodnevni vožnji smo končno prispeli v Brago. Tam smo se v skupinah po dva ali trije razkropili po hotelskih sobah in si oddahnili. V načrtu je bilo, da med vikendi raziskujemo Portugalsko, preostale dni pa hodimo v službo. Že naslednji dan smo obiskali bližjo cerkev – Sameiro ter Bom Jesus do Monte. Cerkve so bile čudovite, izvrsten je bil tudi sam razgled, saj so te cerkve na visoki nadmorski višini. Potem smo odšli še v središče Brage, kjer so nam vodiči razlagali zgodovino Brage. V nedeljo smo imeli prost dan, a smo se že prejšnji dan z učitelji odločili, da bomo sami odšli v mesto Porto. Z bližjimi prijatelji smo z vlaka stopili že postajo prej, saj smo se odločili pogledati tudi stadion. Cel dan sem imel na telefonu vključeno aplikacijo Google zemljevidi, saj se lahko kar hitro izgubiš v tako velikem mestu. Ta dan je bil kar napet, prehodil sem več kot 15 km.
Z novim tednom se je pričela tudi služba. S sošolcem sva delala od 10.00 do 17.00 z vmesnim odmorom za kosilo. Lastnik naju je sprejel in nama dal nekaj starih Iphonov, da jih odpreva, razstaviva in potem tudi sestaviva nazaj. Za pomoč sva uporabljala spletno mesto iFixit, ki je res pomagalo pri najinem delu. Brez problema sva našla vsa navodila, ki sva jih potrebovala za katerikoli model telefona. Vsi telefoni, ki sva jih dobila, so bili nedelujoči, videlo se je tudi, da so bili že večkrat razstavljeni. To me ni nič motilo, saj je bil namen tega, da sva pridobila prvotne izkušnje popravljanja telefonov. Naslednji dan sva popravljala tudi stare iMac-računalnike, ki so bili prav tako večkrat razstavljeni. Problem je bil, da so včasih manjkale ključne komponente, ki so se po toliko odprtjih izgubile.
Med odmori sva hodila v restavracijo v bližini tega podjetja. Priznati moram, da tako dobre hrane še nisem jedel. Sladice so mi bile zelo všeč, veliko sem jih tudi prvič poskusil, saj jih v Sloveniji ni. Večino časa tudi nisva imela nobenega dela, saj sva bila pri najinem delu izjemno hitra. Kasneje sva morala izpolnjevati tudi razne tabele in lepiti cene na izdelke ter jih razvrščati po policah. Tabele je bilo težko izpolnjevati, saj je bil jezik portugalščina in sva zato morala ves čas uporabljati prevajalnik. Veliko problemov je bilo tudi pri sporazumevanju, saj nama mentor ni uspel dovolj dobro razložiti, kako naj bi midva celotno tabelo sploh naredila. Po dolgem času sva izpolnila celotno tabelo, ki je primerjala cene popravil z vsemi konkurenčnimi podjetji. Nekatere dni sta prišla v podjetje delat tudi dva študenta, s katerima sva se hitro sporazumela, četudi sta govorila portugalsko in sta znala angleško le minimalno.
Drugi vikend smo spet odšli v Porto, toda zdaj je bil to bolj voden ogled, na katerem smo dobili tudi veliko informacij o znamenitostih, ki smo jih že prej videli. Poskusili smo tudi vino ter se vozili z barko. Potem smo odšli tudi v kraj Viana do Castelo, kjer smo si ogledali tudi cerkev Santa Luzia ter pomočili noge v Atlantski ocean, nekateri so se celo kopali. Potovanje smo končali z ogledom Valence ter obzidja.
Celoten izlet se je začel v dobrem vzdušju in se prav tako tudi končal, v hotelu smo se imeli dobro, veliko smo igrali tudi igre s kartami, poleg vsega pa so mi zelo prirasli k srcu tudi nočni pohodi. Brez problemov bi se še kdaj odločil oditi na izlet v drugo državo in sem hvaležen, da sem dobil vabilo in možnost udeležitve v tem projektu.
avtor, Aleks Lokar,
dijak 3. letnika SŠ Domžale, program tehnik računalništva
