Nisem odvisna od anket, delam tako kot mislim, da je prav! Pogovor z Ljudmilo Novak, članice EPP Group v Evropskem parlamentu

0
1072

Dobrih dvajset let je že v politiki, od lokalne kot županja Moravč, do vidne članice NSi, poslanke v Državnem zboru in sedaj članice Evropskega parlamenta. Javnost, zlasti tista, bolj levo orientirana, jo je sprejemala s skepso in ji pripisovala skrajno desničarsko držo. Vendar je s svojo premočrtno usmerjenostjo prepričala mnoge, da danes drugače gledajo nanjo in ji priznavajo kvalitete, ki jih redko priznavajo zlasti ženskam političarkam. Celo med mlajšimi in tistimi, ki se zmrdujejo nad dogajanjem je slišati: »Milka je carica! Manjka v naši politiki, pogrešamo taka mnenja«! Je k temu pripomoglo njeno bolj žensko in strpno razmišljanje, so jo ljudje vzljubili zaradi dejstva, da si je vedno upala komurkoli povedati svoje stališče ali pa morda zato, ker je znala in zmogla kot predsednica NSi stranko vrniti v parlament? Kot osebnost je gotovo od vseh v stranki pustila najmočnejši pečat.

Takole je gospa Ljudmila Novak odgovorila na nekaj naših aktualnih vprašanj:

Kam bi vi glede na politično pripadnost umestili stranko NSi, ki ji pripadate z ozirom na to, da jo je njen sedanji predsednik intenzivno in poudarjeno umeščal na sredino slovenskega političnega prostora? Kam bi se kot evropska poslanka te stranke umestili vi?
Nova Slovenija, krščanski demokrati (NSi), je desnosredinska stranka in članica Evropske ljudske stranke (ELS). Sama se najraje opredeljujem kot krščanska demokratka, ki sprejema svoje odločitve predvsem na podlagi vrednot krščanske demokracije. V Evropskem parlamentu (EP) sem članica politične skupine Evropske ljudske stranke, ki je največja politična skupina v EP.

Katere lastnosti mora prvenstveno imeti nekdo, ki hoče veljati za dobrega kristjana? V čem so te lastnosti drugačne od na primer nekoga, ki se ima za ateista?
Bistvena razlika med kristjanom in ateistom je v tem, da kristjani verujemo v Boga in priznavamo tri božje oseb, ki so Oče, Sin in Sveti Duh, ateisti pa boga ne priznavajo. Za kristjana so glavne življenjske vrednote in zapovedi zapisane v Svetem pismu, ki je tudi glavna orientacijska točka na poti življenja. Krščanske vrednote, kot so poštenost, pravičnost, medsebojno spoštovanje, pomoč ubogim in podobno, pa so postale tudi občečloveške vrednote in bistvene vrednote demokracije. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kje dobiva orientacijo za življenje po teh vrednotah in kje je njegov duhovni vir oziroma, kje se napaja za življenje po teh vrednotah. Meni osebno je ta duhovni vir, opora in orientacija Kristusov evangelij, ki mu tudi najbolj zaupam.

Stranka NSi zagovarja stališče, da je bistvo združevanja oz. trdnosti Evrope prav pripadnost krščanskim vrednotam in njihovo spoštovanje ter da je nujno branjenje teh vrednot kot jamstvo za obstanek združene Evrope. Pa vaše mnenje?
Kot sem navedla že prej, so nekatere krščanske vrednote postale tudi občečloveške vrednote in bistveni del vrednot demokracije. Po drugi svetovni vojni je bilo v Evropi veliko zamer in sovraštva zaradi prestanega gorja v vojnem času. Očetje Evrope, krščanski demokrati, so videli izhod iz tega preko medsebojnega odpuščanja in ponovnega sodelovanja med državami, ki so bile prej v vojni na različnih straneh. Začeli so s sodelovanjem na področju gospodarstva, zato je bila najprej ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo. Dve zelo pomembni surovini, saj je jeklo osnova za izdelovanje orožja, premog pa pomemben energetski vir. S sodelovanjem držav na teh področjih je bila mogoča tudi večja medsebojna kontrola, ki lahko prepreči nove vojne. Evropska unija je utemeljena na vrednotah, kot so sodelovanje, enakopravnost, spoštovanje različnosti, pravna država, spoštovanje človekovih pravic, solidarnost itd.. Kakor hitro bi začeli prevladovati sebičnost, nestrpnost, korupcija, nespoštovanje skupnih pravil, bi vse to ogrozilo to povezavo. Žal se ponekod pojavljajo tudi takšne težnje, predvsem so to težnje avtokratov. Velikokrat pa je to protievropsko delovanje spodbujeno od zunaj in od tistih, ki si zaradi lastnih interesov ne želijo močne Evrope. Živimo v času globalizacije, ki sicer pomeni sodelovanje na svetovni ravni, hkrati pa je to tudi čas medsebojnega tekmovanja, ki je bolj ali manj pošteno in transparentno.

Leta 2011 se je NSi pod vašim vodstvom po predhodnem izpadu znova vrnila v parlament, kar je bilo za mnoge prijetno presenečenje. Takrat ste vstopili v drugo Janševo vlado, ki sicer ni dolgo trajala, ste pa kot stranka ostali zvesti veliki in močni SDS in to zavezništvo še traja. Kakšno je vaše mnenje o večkrat slišani trditvi, da se je v koaliciji z SDS doslej še vsaka stranka ‘utopila’?
Delovanje v koaliciji je vedno zahtevno za vse stranke. Največja stranka ima sicer primat, prevzema največjo odgovornost in ima s predsednikom vlade tudi največjo težo, manjše stranke pa zagotavljajo koaliciji stabilnost. Zato še daleč ni vseeno, v kakšnih medsebojnih odnosih so stranke. Najbolje za koalicijo je, če vse bistvene prihodnje naloge in skupne cilje vladanja dobro zapiše v koalicijsko pogodbo in potem to tudi izvaja. Za manjše stranke pa je pomembno, da imajo v koaliciji svoj prostor pod soncem in lahko prav tako izpolnijo del svojega programa iz koalicijske pogodbe oziroma to, kar so obljubile svojim volivcem. V kolikor pa ena stranka gre po svoje in pri tem izigra druge stranke, pa se seveda koalicija zamaje, v najslabšem primeru pa razpade. Zato je soliranje ali izigravanje ene stranke, še posebej na občutljivih področjih, kot so ideološke teme, lahko usodno za obstoj koalicije. Seveda pa ima vsaka stranka pri tem svojo računico, kaj se ji v nekem trenutku bolj splača, iti na volitve ali potrpeti in tvegati ter s tem izgubiti del svojih volivcev.

Ste evropska poslanka in med Slovenci ste si zaradi svoje pokončne drže in sledenja svojim načelom pridobili mnogo simpatij. Kaj pa vaši kolegi poslanci iz drugih držav v EU menijo o dogajanju v Sloveniji, predvsem bi izpostavila zadnjo vročo temo ‘non paper’, ki buri duhove doma, v EU in na Balkanu?
V vsaki državi so določene teme bolj izpostavljene. Seveda so poslanci pozorni tudi na informacije, ki jih dobijo v zvezi z dogajanjem v neki drugi državi članici EU. Največ pozornosti pa pri nas zbudijo teme, v katerih se pojavlja Slovenija. Svoboda medijev je pogosta tema v EP, saj se v številnih državah povečuje nasilje nad novinarji oziroma je svoboda medijev ogrožena. Slovenija je zaradi bližnjega predsedovanja še bolj pod drobnogledom, zato ni vseeno, kakšno predstavo o Sloveniji imajo evropski poslanci oziroma evropski politiki nasploh. Tega bi se morali vsi zavedati.
Glede teme »non paper«, ki buri duhove, predvsem v prizadetih državah, pa je bolje, da se stvari razčistijo še pred začetkom predsedovanja, sicer bi to lahko zelo vplivalo na dogajanje v EU in na Balkanu. Verjamem, da želi Slovenija v času predsedovanja pomagati državam Zahodnega Balkana na poti v EU, vendar v okviru svojih pristojnosti. Nihče pa si ne želi novih konfliktov ali zamer, saj smo z državami bivše Jugoslavije na različne načine povezani.

Kako pa vi osebno gledate na aktualno vladanje sedanje koalicije?
Vladanje v času pandemije je še posebej zahtevno, saj zdravstvena situacija v mnogih pogledih kroji naše življenje in vsestransko vpliva na različna področja. Želim si, da bi Slovenija pripravila dobro strategijo za koriščenje evropskih sredstev. Seveda pa v skladu z Zelenim dogovorom in smernicami za trajnostni razvoj. Kriza je lahko tudi priložnost za pomembne korake k hitrejšemu razvoju države. Najpomembneje pa je, da državljani čutijo spoštovanje vlade do njih in njihovih potreb ter da so vključeni v dogajanje in primerno informirani o potrebnih ukrepih.

Volitve v prihodnosti vsekakor bodo, najkasneje v rednem roku. Kako bi se lahko v bodoče izognili ponovni nadvladi v državi s strani katere koli stranke? Je rešitev pred ponovnim ‘plenjenjem’ in menjavi kadrov v novi volilni zakonodaji, morda v drugačni odvisnosti državnih institucij od ministrstev, vlade? Vi stvari sedaj le gledate bolj od daleč, ste manj vpleteni in lažje ocenite, kje bi bile potrebne spremembe?
Na volitvah ljudje povedo, komu zaupajo in koga želijo, da jim vlada. V demokraciji odloča število glasov oziroma procenti na volitvah. Tega bi se morali vsi zavedati in čim bolj premišljeno oddati svoje glasove na podlagi predhodnih izkušenj, informacij, ki jih imamo, programov strank in zaupanja do ljudi, ki vodijo stranke. K pametnim odločitvam volivcev pa lahko v veliki meri pripomorejo tudi objektivni in neodvisni mediji, ki ustvarjajo javno mnenje. Zato je neodvisnost medijev za dobro delujočo demokracijo izredno pomembna.

Kako pa vi kot EU poslanka zaznavate zadovoljstvo vaših volivcev z delovanjem stranke?
Naši volivci, predvsem pa člani, so zelo zadovoljni z delom ministrov NSi, malo manj pa z dogajanjem v koaliciji. Predvsem pa si želijo, da bi NSi ostala kredibilna samostojna stranka, ki svoje politično delo opravlja v skladu z vrednotami krščanske demokracije in v čim večji meri tudi v skladu s svojim programom, ki je za mnoge poznavalce na več področjih najboljši program.

Ali ste kot evropska poslanka odrezani od domačega političnega dogajanja in odločanja pri vodenju stranke? Ste še članica v organih stranke?
Sem članica Sveta stranke in vedno vabljena tudi na seje Izvršilnega odbora, kjer redno poročam o delu Evropskega parlamenta in o situaciji v EU.

Med sedanjimi poslanci vaše stranke volivci zaznavajo in tudi opozarjajo na močno podporo neoliberalnemu kapitalizmu! Mnogi so prepričani, da NSi želi vse privatizirati, od zdravstva do šolstva, od zavarovalnic do podjetij, ki so še v državni lasti. Kaj bi odgovorili?
To nikakor ne drži. Naš program temelji na socialno tržnem gospodarstvu, ki je značilno za vse najuspešnejše evropske države. Država naj opravlja tiste funkcije, ki so potrebne za dobro funkcioniranje države kot celote in vseh njenih podsistemov. V državni lasti naj bodo strateško pomembna podjetja, kot je na primer energetika in podobno. Sicer pa je zasebna pobuda na različnih področjih pomemben del življenja v vsaki državi. Na eni strani omogoča državljanom, da uresničijo svoje potenciale, na drugi strani pa s tem koristijo ne samo sebi, ampak bogatijo tudi državo z novimi delovnimi mesti, s plačevanjem davkov in z dopolnjevanjem državne ponudbe. V dobro vodeni in organizirani državi, ki temelji na vladavini prava, se ne bojijo zasebne pobude, ampak jo ustrezno vključujejo v ponudbo, saj se zavedajo, kako pomembno je, da država izkoristi vse potenciale svojih državljanov.

Mnogi se tudi ne strinjajo z odločitvami vlade, ki znatna sredstva v PKP paketih namenja verskim uslužbencem in jim pravzaprav dodeljuje redno mesečno rento, ne da bi le-ti morali za razliko od kulturnikov, dokazovati svoje angažiranje in rezultate dela. Kako bi to komentirali?
Vsak človek zasluži plačilo za svoje delo. Duhovna oskrba ljudi, vzgoja mladih, opravljanje verskih obredov, delo s starejšimi, organiziranje karitativne dejavnosti in podobno, so številne in pomembne dejavnosti za mnoge državljane, ki prav tako plačujejo davke državi kot tisti, ki obiskujejo kulturne prireditve. Žal v Sloveniji duhovniki ne dobivajo redne plače, pač pa so odvisni od darov vernikov. Ob zaprtju cerkva so torej ostali brez sredstev za preživljanje oziroma za delno plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ker jim je država zaradi pandemije prepovedala oziroma onemogočila opravljanje njihovega dela, je torej prav, da so tudi oni deležni državne pomoči.

V delu vzhodne Evrope se vse bolj glasno postavlja vprašanje prepovedi splava in pod krinko zaščite družine tudi potiskanje žensk ‘nazaj za štedilnik’. Kako vi kot zagovornica krščanskih vrednot gledate na to problematiko?
Družina ima vsekakor pomembno vlogo v družbi, zato ji je potrebno na različnih področjih čim bolj pomagati, da lahko opravlja svoje poslanstvo. Tukaj mislim na organizirano varstvo otrok, na možnosti izobraževanja za vse, na organiziranje delovnega časa tako, da bo družina lahko normalno živela, na finančno podporo, kadar in kjer je potrebna, na skrb za starejše ipd.. To je tudi del političnega programa NSi in naš minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj to tudi kot pristojni minister postopoma uresničuje. Ženska kot mama in žena zagotovo v večini družin še vedno podpira tri vogale že zaradi svoje narave, nikakor pa to ne pomeni, da mora ostati doma za štedilnikom in se podrediti moškemu. Menim, da se tega mladi pari tudi čedalje bolj zavedajo in v dobri zvezi svoje življenje organizirajo tako, da se delo deli in sta oba partnerja zadovoljna, največ pa imajo od tega otroci. Žal so mnoge zveze na preizkušnji in tukaj bi lahko država naredila več, tako s preventivo kot z dobrim in organiziranim svetovanjem tistim, ki takšno pomoč tudi iščejo.
Splav je zame predvsem stvar vesti in osebna odločitev staršev spočetega otroka. Splav lahko prepovemo in ga bodo izvajali na skrivaj in v nevarnih okoliščinah, kot se je to že dogajalo. Lahko je dovoljen, pa se starši zanj ne odločijo, ker spoštujejo življenje od spočetja do naravne smrti. S tem prevzamejo tudi tveganja in možnosti, da se otrok rodi bolan ali z okvaro. Ob tem si mora vsak sam odgovoriti na vprašanje, ali to zmore in kdo je tisti, ki lahko odloča o rojstvu in smrti katerega koli spočetega življenja. Želim si, da splav ne bi bil tista rešilna bilka za uravnavanje rojstev. Splav tudi ni najboljša rešitev za nakopičene probleme, ker lahko prinese nove. Vsak otrok je dar in ima pravico do življenja, zato bi se ga morali najprej in predvsem razveseliti in mu z ljubeznijo omogočiti življenje.

Kakšen je vaš odnos do sovražnega govora? Koliko ga zaznavate pri vašem delu v EU parlamentu? Koliko neprimernega vedenja do žensk zaznavate med svojimi kolegi v parlamentu?
Žal je sovražnega govora veliko preveč in zastruplja odnose v družbi. Socialni mediji zaradi možnosti anonimnosti to omogočajo še v večji meri. Drugače bi bilo, če bi moral vsak s svojim polnim imenom prevzeti odgovornost za svoje besede in dejanja. Med svojimi kolegi v EP nisem opazila neprimernega vedenja do žensk. V Sloveniji se to dogaja pogosteje, še posebej takrat, ko kakšna ženska stopi komu na žulj oziroma se ne ukloni moški »avtoriteti«. Če ni drugih argumentov, pa je lahko kriva frizura ali pa obleka za diskreditacijo.

Kako komentirate pohod vladnih odločitev na problematično dogajanje v zvezi z okoljem in vodo? Edini branik zaščite okolja je, pa če priznamo ali ne, samo še opozicija! Se s čem podobnim kot evroposlanka srečujete še v kakšni državi?
Tudi sama se zavzemam za zaščito vode, še posebej za zaščito pitne vode. Zato sem svoje poglede naslovila tudi na poslance NSi. Zadovoljna sem, da je bil umaknjen člen v zvezi z gradnjo objektov za nevarne snovi na vodovarstvenih območjih. Tudi v EP smo decembra lansko leto sprejeli Direktivo o vodi v prehrani, ki je nastala na pobudo zbranih podpisov 1,8 milijona evropskih državljanov. To direktivo morajo implementirati države članice v dveh letih. Cilj direktive pa je izboljšati kvaliteto pitne vode, olajšati dostop do nje in zmanjšati količino plastične embalaže.

V času vašega županovanja v Moravčah ste dobro sodelovali s podjetjem Termit, ki je bilo takrat zgledno in uspešno, sedaj pa se odkrivajo dejstva, da to podjetje že vrsto let zastruplja celotno Moravško dolino. Dejstva, ki prihajajo v javnost, so precej nejasna in je težko ločiti resnico od pretiravanja. Mogoče vi razpolagate z več informacijami?
Podjetje Termit že dobrih šestdeset let deluje v Moravški dolini in zaposluje tudi veliko število domačinov. Čeprav ob izkopih zazevajo velike luknje, ki jih morajo potem tudi ustrezno sanirati, so Moravčani to sprejeli kot nujno zlo in ni bilo večjih nasprotovanj ob teh posegih v naravo. Stvari pa so se zaostrile zaradi dovoljenja, ki ga je podjetje pridobilo pred nekaj leti. Degradirana območja lahko sanira z odpadnim gradbenim materialom, ki mora biti vgrajen po posebnih postopkih. Ker obstaja med občani, ki živijo v neposredni bližini peskokopa, velik dvom o pravilnosti postopkov, o kvaliteti in količini vgrajenih materialov, ki bi lahko vplivali na okolje in podtalnico, je prišlo do začasnih zapor dovažanja tega materiala, prepovedi in tudi tožb z občino, ki je odgovorna za okolje in pritožbe občanov na svojem teritoriju. Narejenih je bilo veliko analiz, inšpekcijskih nadzorov in preverjanj. Osebno pa nisem seznanjena z zadnjimi rezultati in odločitvami.

Že dalj časa se tako v Evropi kot seveda tudi pri nas v Sloveniji zavedamo pomena varovanja okolja, pomena primernega in dovoljenega izkoriščanja naravnih danosti (voda, les, izčrpavanje rudnih bogastev – fracking). Prav slednje so predstavniki NSi glasno in javno podpirali tudi v parlamentu. Kakšno je vaše stališče?
Podrobnosti tega dogajanja ne poznam, vem pa, da so zagovarjali evropske smernice. Naravnih bogastev je vedno manj, zato moramo z njimi še toliko bolj skrbno ravnati. V EP smo nedavno sprejeli poročilo o krožnem gospodarstvu, ki postaja vse bolj aktualno. To pomeni, da ni več v ospredju vedno večja potrošnja, pač pa spoznanje, da morajo biti izdelki trajnejši, da jih je mogoče popraviti, predvsem pa predelati in čim bolj varno in okolju prijazno razgraditi. Naravnih virov in nekaterih surovin v svetu že primanjkuje, zato bo predelava iz starega v novo za trajnostno rast vedno bolj pomembna.

Kje je razlog, da je pri nas v Sloveniji stranka Zelenih tako neopazna? Kot vidimo, imajo Zeleni v EU drugačen status in tudi vpliv na odločanje. Bi se strinjali?
Zelene politike so zelo pomembne in bi jih morale vključiti vse politične stranke v svoj program. ELS in NSi pa zagovarjata uravnotežen pristop med zelenim programom in danimi možnostmi za kar največjo korist državljanov.

Mladi pri nas čedalje bolj dvigajo glas, ker ne vidijo prave priložnosti zase. Zdi se, da politika vse preveč popušča velikim koncernom tako pri zakonodaji glede izkoriščanja okolja kot delavcev? Kako vi to vidite iz vaše perspektive?
Mladi so danes zelo dobro izobraženi in imajo veliko možnosti za ustvarjanje in udejanjanje svojih zamisli. Seveda pa je marsikaj odvisno od trenutne situacije na trgu dela, od njihove ambicioznosti in tudi od pogojev, ki jih ustvarjata neka družba in država s svojimi pravili in zakoni. Veliko mladih nabira svoje izkušnje in znanja tudi v tujini, kar je dobro in prav. Zaskrbljujoče pa je, da jih preveč ostane v tujini in so za našo državo izgubljeni, predvsem pa bodo njihova znanja koristno uporabljena nekje drugje. Današnja družba temelji na znanju, zato bi morali še kako misliti na to, kaj bomo storili, da se mladi vrnejo v državo in pripomorejo k uresničevanju naših potreb. Med takšne ukrepe sodi tudi socialna kapica, ki jo levi del političnega spektra zavrača z izgovorom, da moramo vse, ki dobro zaslužijo, čim bolj obdavčiti. Če nekdo za isto bruto plačo v tujini, dobi precej višjo neto plačo, bo pač raje ostal tam, kot da pol svoje plače pusti državi.

Na politični lestvici ste postali ena najbolj priljubljenih političark in ženska, ki bi jo mnogi želeli videti kot predsednico države. V čem je skrivnost take naklonjenosti državljanov? Boste po izteku mandata nadaljevali svojo pot v domači politiki?
Letos bo dvajset let od začetka mojega poklicnega delovanja v politiki. V tem času sem opravljala različne politične funkcije in prešla tudi različne faze podpore ali nenaklonjenosti mojim stališčem in odločitvam. Kot krščanska demokratka sem najprej bila deležna raznih opazk o klerikalkah in v očeh nekaterih celo kriva za cerkvene dolgove in podobno. Potem sem kot predsednica stranke reševala krščansko demokracijo pred dokončnim zatonom in bila deležna mnogih poniževalnih in zlonamernih opazk. Nekateri so me poskušali z lažmi in manipulacijami tudi utišati in odložiti na polico odsluženih politikov. Ne glede na vse to pa me je pri mojem političnem delu vodilo prepričanje, da moram vztrajati pri tistem, za kar menim, da je prav in dobro. Morda je sedaj prišel tisti čas, ko ljudje bolje vedo, kdo sem in za kaj se zavzemam, ne glede na to, kaj mi nekateri podtikajo. Seveda sem vesela dobrih ocen in pozitivnih pripomb, saj to na nek način potrjuje moje dosedanje delo. Nisem pa odvisna od teh ocen in anket, zato tudi ničesar ne naredim ali rečem zato, da bi imela boljšo oceno. Želim pa z mirno vestjo opravljati svoje naloge do zaključka politične kariere. Kdaj bo to, pa zaenkrat pustimo času čas, ki bo pokazal pravo pot in pravo odločitev.

Danica Šraj

Oglasno sporočilo