V petek nam je obiskovalka poslala fotografijo Gradiškega jezera, na kateri je videti plavajočo goščo.
Izvedli smo mikroskopski pregled gošče in ugotovili, da v njej prevladuje cianobakterija iz rodu Oscillatoria (na fotografijah). Kot je znano iz literature, ta cianobakterija lahko proizvaja cianotoksine. V našem laboratoriju bomo v najkrajšem možnem času izvedli molekularne analize, ki nam bodo podale informacijo o cianotoksinskem potencialu, torej o prisotnosti genov, ki lahko pod specifičnimi pogoji tvorijo toksine. Do takrat priporočamo previdnost vsem obiskovalcem jezera, vključno s štirinožci.
Ali je bakterija že lahko prisotna v naši pitni vodi?
Če v neposredni bližini ni zajetja za pitno vodo, je verjetnost, da bi bile cianobakterije ali njihovi toksini v podtalnici izredno nizka. Cianobakterije za svoj razvoj in razmnoževanje namreč potrebujejo svetlobo.
Morda nismo dovolj poudarili, da so cianobakterije naravne prebivalke voda, ki se lahko precej namnožijo, če je v vodi prisotnih veliko hranil. Včasih se biofilmi (takšni kot na fotografiji), ki so pritrjeni na podlago in so sestavljeni iz različnih mikroorganizmov (tudi cianobakterij) odlepijo od podlage in plavajo na površini vodnega telesa. Tudi to je naravni pojav.
.
Vir: Ciano SLO
Foto: FB
