Mladi igralci iz Mekinj z nastopom razveseli oskrbovance  v Domu starejših občanov v Kamniku

0
170

Marca, v mesecu  pomladi, ko praznujejo naše žene in mame pa tudi očetje in možje smo mladi igralci  gledališke skupine iz Mekinj z igro, pogovorom, darili in pesmijo razveselili starejše v Domu starejših občanov v Kamniku. Prijazna animatorka Brigita Artiček je poskrbela, da je bila dvorana polna kljub popoldanskemu počitku starejših. 

Z zdaj že  izkušenimi igralci smo hitro postavili sceno gozda, polno cvetlic in živali  ter  ljubek miškin domek.  In predstava  Miška želi prijatelja se začne. Mentorica Nika Ftičar Kotnik  je skrbela za glasbeno spremljavo.

Prijateljici  (Tjaša Golob in  Stella Poglajen) se pogovarjata, zakaj praznujemo  dan žena in materinski  dan pa 40 mučenikov.  Ker ne vesta vseh  odgovorov, se spomnita, da bosta po igri vprašali prisotne. Pa tudi o prijateljstvu bo govora.

Osamljena miška (Tjaša Golob) si želi prijatelja, s pesmijo ga želi privabiti. Ko priplešeta   kresnički (Ula Svetec in Avaneli Jeglič), ju  zavrne, da sta  samo grda črna hrošča. Ni ji všeč ne  gostoljubni krt (Miškomatej Jeglič) ne osamljeni srnjaček (Tim Zamljen), ne dobri dihur (Neža Kropivšek), češ da smrdi.  Šele nevihta in veter ( Lija Zamljen in  Lia Lenček) sta jo opomnila, da ni lepo ravnala z njimi. Poklicala jih  je in se jim opravičila, povabila na svoj dom, kjer so jedli sirove luknje in pili polžje lulanje. S pesmijo o prijateljstvu so zaključili predstavo.

V razgovoru  je 100-letna  gospa povedala, da  včasih niso praznovali dan žena, moški pa so prikimavali, češ da mučenike pa so praznovali. Tudi o prijateljstvu je tekla beseda, zaupali so nam, da so prijatelji zelo pomembni v življenju, da pravih prijateljev ni veliko. Starejši pa so nam srca odprli, ko so jim mladi igralci v znak prijateljstva okrog vratu obesili srček, prav vsakemu. Srčke so izdelali sami, na njem pa je pisalo Od mene za tebe in podpis. Nato smo sedli mednje se prijeli za roke in skupaj zapeli pesem  Mi se imamo radi. Ni bilo dovolj enkrat, še smo jo ponovili.

Ko smo sedeli v jedilnici in se sladkali s kifeljčki in sokom, so otrokom sijale oči od zadovoljstva in ponosa. Tudi nama z Niko.  Vsi smo bili zadovoljni, da smo tako razveselili starejše.

Mira Papež

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here