Ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne podpiram. Najprej zato, ker gre za sistem, kot je bil predviden v času nastajanja naše države in je neprimeren za odpor proti sedanjim grožnjam. Naša zakonodaja namreč negativno diskriminira moške na način, da je obvezno služenje vojaškega roka predvideno samo za moške, ne pa za celotno populacijo, kar pa so države kot Švedska, Norveška, Danska presegle s tem, ko so vojaški rok uvedle za vse spole.
Drugič zato, ker sodobne grožnje zahtevajo znanja celotne populacije in o vseh oblikah postavljanja po robu, ne pa samo z orožjem. Danes je enakovredno, če ne celo pomembnejše imeti strokovnjake za informacijsko in protipropagandno vojno kot pa samo za vojaško oboroženo obrambo. Te nove vrste strokovnjakov je treba iskati v celotni populaciji, ne glede na spol in ne glede na starost.
Ob ukinitvi naborništva leta 2003 sem rekla, da je politika zajahala javno mnenje, ker je namreč naredila tisto, kar se je že izoblikovalo v javnem mnenju kot odpor proti obveznemu služenju vojaškega roka, ki je postajal zaradi velikega števila oporečnikov in zdravstveno nesposobnih krivičen do tistih, ki niso bili sposobni poiskati ustreznega zdravnika, ki bi jih razglasil za nesposobne, ali poiskati na internetu (to je bilo pred 22 leti) ustrezno prošnjo za oporečniški status. Današnje javno mnenje pa se verjetno počasi spreminja. Zlasti starejši, ki so še služili vojaški rok, še danes zmotno mislijo, da bi bil to pravi način za discipliniranje mladih. Srednja generacija in mladi pa so pretežno proti služenju vojaškega roka, ker se zavedajo, da bi to prizadelo njihove otroke in njih osebno.
Mladina
