Odnos politike do dreves je postal simbol njenega odnosa do javnega prostora nasploh: brezbrižen, preračunljiv in povsem podrejen interesom investicij. Drevesa niso več skupna vrednota, temveč strošek in ovira, ki jo je treba čim hitreje odstraniti. Namesto resnega iskanja rešitev za njihovo ohranitev se oblast zateka k birokratskim bližnjicam in formalnim izgovorom, ki posek prikazujejo kot neizogiben.
Posebej problematično je, da se pri tem kot alibi uporablja mnenja istih “strokovnih” ustanov, ki z občino redno sodelujejo. Arboretum Volčji Potok je v očeh številnih občanov postal priročno orodje za potrjevanje že sprejetih odločitev, ne pa neodvisen varuh dreves. Takšna praksa ne uničuje le dreves, temveč tudi zaupanje javnosti. Ko so drevesa posekana, razprave ni več — ostane le beton in občutek, da je bila javnost znova preslišana.
Vprašanje za Urad županje Občine Domžale:
Občani se sprašujejo, zakaj je bilo ob izgradnji novih bazenov na domžalskem kopališču potrebno posekati vsa stara drevesa.
Domžale, 14.1.2026
Odgovor Občine Domžale:
“Iz arborističnega mnenja, ki ga je izdelalo podjetje Arboretum Volčji Potok je razvidno, da je koreninski sistem trepetlik na kopališču Domžale zaradi gradnje prizadet.
Nevarnost se pojavi predvsem v statiki drevesa, posebej v tem primeru, ker so bila drevesa že precej velika. Drevo najbližje stavbi bi bilo dokaj moteče, predvsem zaradi vej, ki segajo v in nad objekt.
Trepetlike navadno nimajo zelo dolge življenjske dobe, poleg tega so tudi dokaj alergene. Zato se jih v sodobni hortikulturi ne sadi niti ne priporoča pogosto, predvsem ne v urbanih zasaditvah.
Predlog, da se jih nadomesti z bolj uporabnimi drevesi, smo tekom gradnje tudi upoštevali.”
Fotoreportaža:
– petek, 16.1.2026, ob 11.30 uri
– temperatura + 6 st. C
