Kolumna: Nepotizem

1946
Definicija besede nepotizem se v Slovarju slovenskega knjižnega jezika glasi: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom. V času recesije, velike gospodarske in finančne krize v državi, kjer iz dneva v dan raste število brezposelnih, bi jo morali spremeniti v: dajanje kakršnekoli proste službe ali delovnega mesta sorodnikom – če pogledamo položaj, kako je dandanes težko priti do redne zaposlitve ali zaposlitve nasploh.
V zgodovini je eden od poznanih primerov nepotizma fevdalizem, ki je določil nasledstvo, saj je posest pripadla najstarejšemu potomcu. Negativen prizvok je nepotizem dobil v povezavi s plemstvom, duhovščino in papeško državo (razvoj dinastij), ko so si med seboj umivali roke z uslugami. Takrat so nepotizem razvijale dogovorjene poroke, danes je od dote napredoval v nepotizem = kapitalizem.
Mala ali velika, zasebna ali državna, takšna in drugačna podjetja, večinoma delujejo z enako politiko. Če je v določenem podjetju zaposlen nekdo od sorodnikov, je možnosti za sodelovanje, napredovanje in ne nenazadnje celo vodenje slednjega, neprimerno več. Takšna politika poslovanja podjetij se največkrat odraža v zaposlovanju mimo razpisov. Če razpis zaradi formalnosti že mora biti, je podrejen določeni osebi, ki naj bi bila ustrezna. Ti odnosi, sorodstvene vezi, ki prinašajo prednosti tako na gospodarskih mestih kot v politiki, kjer je takšno vedenje najbolj razširjeno, so javnosti prikriti. Znanje, obvladovanje stroke, samostojnost, veščine in sposobnosti vse manj igrajo pomembno vlogo pri najemanju in sprejemanju ljudi v podjetja! Zakaj se potem ljudje še šolajo in učijo, izobražujejo in napredujejo, če potem ni razpisanih delovnih mest. Tik pred nosom ti ga namreč spelje sin očeta, ki ima brata, čigar teta dela za…
Korupcija je eden izmed izrazov, ki trdno stoji ob nepotizmu. Hodita namreč z roko v roki. Korupcija je širok pojem. Največkrat si omenjeni izraz predstavljamo kot sinonim za nezakonita dejanja na visokih položajih. Da je skorumpirana tudi Slovenija lahko zasledimo v vseh medijih. Samo spomnimo se vseh laži, afer in škandalov, ki so se dogajali še nedolgo tega.
Nepotizem je družbeni pojav. Velik razlog za takšno obnašanje tiči kot zajec v grmu tudi v majhnosti Slovenije in posledično povezanosti njenih prebivalcev! Saj veste kako pravijo. Mreže, veze in poznanstva! Večji, širši krog poznanstev, več možnosti!
Stopimo še za trenutek na stran nepotizma, razumljivo je, da vsak želi poskrbeti za svojo družino, to je človeški čut, ki nastopi ravno v takšnih razmerah, s kakršnimi se bojujemo danes. Ni sporno, da se zaposluje sorodnike, sporno je, če dobi zaposlitev nekvalificirana oseba, čigar povod in interes sta seveda samo in samo moč in denar!
Vzemimo s tapete generalno državno tožilko, gospo Barbaro Brezigar. Naj omenim njeno družino, ki se ukvarja s pravom. Oba njena otroka sta zaključila študij na Pravni fakulteti. Mar lahko potem sklepamo, da jima bo pot v pravnih vodah, zaradi matere, lažje dostopna? Ljubljanski župan, gospod Jankovič, hodi vštric z nepotizmom. Dobro poznana zgodba o uspehu, ki sta ga prevzela oziroma podedovala sinova, Damijan in Jure Jankovič. Kje? Na direktorskih stolčkih! Očka je ustanavljal podjetja in jih predal naprej v roke sinovoma. Pred leti se je v godlji nepotizma znašla tudi ministrska družinska naveza Virant-Brejc, ko so potrebovali asistentko. In še veliko primerov bi se našlo, to je samo nekaj najbolj odmevnih v slovenski javnosti. To je nedotakljiva slovenska elita, ki dela za premoženjsko korist. Nepošteno je, kako se neka socialno ogrožena družina iz dneva v dan trudi za golo preživetje opravljati tudi najbolj težka fizična dela, medtem, ko tisti na stolčkih, s svojimi bližnjimi uživajo v vseh privilegijih in počivajo na »težko zasluženih« lovorikah. Kje je tukaj pravica? Je pomembna morala in poštenost?Špela Suhadolc

Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 15. april 2010

Oglasno sporočilo