Zapuščeni avti na Srečkovem odpadu so še vozni

4538
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 4.december 2011

Srečko in Grega Vrhovec
Avtoodpad Agent na Viru pri Domžalah je bil eden prvih v nekdanji Jugoslaviji in po osamosvojitvi v Sloveniji. Letošnje leto obeležujejo okroglo obletnico, 30 let uspešnega delovanja.

Podjetje, s tedaj še dokaj nepoznano dejavnostjo pri nas, je ustanovil domačin, Srečko Vrhovec, ki se zdaj od dela na avtoodpadu počasi poslavlja. Vodenje poslov je prepustil sinu Gregorju, ki ga je z zanimanjem spremljal že od malih nog in je odgovornost z veseljem hvaležno prevzel.

A to še ne pomeni, da bo prizadeven, energičen in sposoben gospod Srečko, dobro poznan v bližnjih in daljni krajih, družbeno dejaven obrtnik, ki pravi, da prostega časa ne potrebuje, samo počival na lovorikah v težko prisluženem pokoju. Še zdaleč ne! Poleg tega, da vedno priskoči na pomoč pri delih na počivališču odsluženih vozil, sodeluje v različnih društvih in klubih, pomaga pri dobrodelnih ter prostovoljnih akcijah in se pri pristojnih organih zavzema za pravice vseh avtoodpadov v naši državi. V Lukovški godbi igra pozavno, za domače raztegne tudi harmoniko. »Izkušnje in znanje imam, zakaj jih ne bi delil in pomagal po svojih močeh. Raje se zaposlim, kot da bi “visel” po gostilnah. Od samega začetka pomagam v Pustni sekciji Striček na Viru. Ukvarjal sem se s športom in bil petkrat državni prvak v avtokrosu. Rad skrbim za konje. Danes se moraš poleg posla zraven stalno izobraževati in imeti dodatne aktivnosti. To govorim sinu in hčerki. Učim ju, naj imata perspektivo,« so nauki našega sogovornika.

Zametkov se Srečko Vrhovec, rojen v Moravčah, ponosno spominja z naslednjimi besedami: »S pripravami za odprtje avtoodpada sem začel leta 1980. Nato smo potrebovali leto dni, da smo s takratnimi birokrati uredili potrebno dokumentacijo. Razumeti morate, da se je javnost takrat še bala, kakšen hrup in trušč bomo zganjali, kje bomo odprli avtoodpad ter kako bo dejavnost potekala. Prva lokacija avtoodpada, ki je bila v vasi Turnše, ni bila primerna. Kasneje smo nekako pristali tu, kjer smo še danes, na Viru, kjer živim že 42 let.« Za avtokleparja po izobrazbi je bila to četrta dejavnost, s katero se je odločil spoprijeti. Pred tem se je poskusil že v svoji stroki, bil avtoprevoznik. Zagrabil je skoraj vsako ponujeno priložnost.
»Že kot vajenec sem želel odpreti avtoodpad. Takrat je bil velik problem dobiti ustrezne rezervne dele. Za vsak kos smo se odpravili čez mejo (Italija, Avstrija, Nemčija). Pričel sem razmišljati, da bi imel ponudbo rezervnih delov pri nas. To je bil zame velik izziv. Za Slovenijo je bil to neobičajna dejavnost in kamorkoli sem se obrnil, so me takoj zavrnili, še preden sem prišel do dialoga s pravo osebo. Po naključju sem na televiziji zasledil župana mesta Ljubljane Marjana Rožiča, ki je govoril ravno o odsluženih, zavrženih avtomobilih. Čeprav jih je bilo takrat še malo. S polno paro sem izkoristil priložnost in se z idejo, znanjem ter voljo obrnil direktno nanj. Bil je razumevajoč, opazil je moj potencial in me podprl. Na ta račun so se mi odprla mnoga vrata pri ministrstvih in institucijah. Takratne odgovorne sem nameraval celo naložiti v kombi in jih na lastne stroške peljati na ogled, kako avtoodpadi obratujejo v drugih državah. Nekako sem jih potem le uspel prepričati. Poudariti moram, da mi je takratna inšpekcijska služba v Domžalah zaupala ureditev prostora za obrt. Vrtal sem toliko časa, da mi je uspelo,« je razložil gospod Srečko, ki je kasneje še mnogim v Sloveniji pomagal pri ustanovitvi novih avtoodpadov. Kolege je vedno podpiral in jih ob 30. letnici Avtoodpada Agent povabil na praznovanje. S spoštovanjem pove: »V dobrih odnosih smo in veliko sodelujemo. Izkazalo se je, da je naša dejavnost še kako potrebna!«
Avtoodpad Agent se lahko pohvali, da v vseh letih delovanja ni imel niti ene težave, čeprav so nastanjeni v urbanem naselju, razloži sogovornik: »Niti s krajani niti s krajevno skupnostjo, ne z občino in ne z inšpekcijo ni težav. Prilagajamo se, ne povzročamo sitnosti in ne hrupa. Če bi se našla druga primerna lokacija, smo se pripravljeni seliti, a z zmanjšano obliko dejavnosti.«
Za avtoodpadom Agent je že dolga doba in avtomobilov je bilo zagotovo veliko. Povprašali smo, kako ohranjajo dovolj prostora ter kako pravzaprav poteka recikliranje vozil. »Pri nas imamo poseben način dela, nekakšen ciklus. Avtov ne nakladamo enega na drugega in ne ležijo povsod povprek. Naša praksa poteka takole: ko sprejmemo avto ga izsušimo (razvrstimo gorivo, olja, akumulatorje), odstranimo vse nevarnosti, potem pa vozilo postavimo na svoje mesto. Z njega poberemo še tiste uporabne dele, ki so tržno zanimivi. Neuporaben preostanek gre v prešo. Na njegovo mesto nato postavimo isto znamko avtomobila, ki pride na novo. Program dejavnosti je zelo širok. Avtoodpad je osnovna dejavnost, s katero je bila takoj povezana tudi avtovleka. Del dejavnosti je trgovina, prodaja starih in novih delov, seveda malo ceneje. Skušamo ugoditi strankam, naše so tiste s plitkim žepom. Prodajamo tudi starodobnike. Časa za obnavljanje oldtajmerjev pa žal še ni bilo, povpraševanje po njih je slabo. Obnavljamo rezervne dele, imamo vulkanizerstvo ter manjši servis za popravila,« opisuje delo na pokopališču vozil Srečko Vrhovec, kjer po ugodnih cenah poskrbijo za celostno storitev.
V 30. letih so bila nihanja v poslu avtokleparja velika. »Sprva je bila revščina. Po osamosvojitvi so nam pobegnile stranke z juga. Ko sem začel s stroko so se avti še popravljali, rezali smo strehe. Sedaj že 15 let nismo prodali nobene. Potem je na trgu prišlo do velikih sprememb – lizingi, krediti … Z nekaterimi avtomobili, ki jih pripeljejo k nam na odpad, bi se lahko še najmanj pet let brezskrbno, varno vozili! K meni pridejo starši, ki kupujejo prvi avto za otroke. Lahko jim ponudim še veliko uporabnih in varnih vozil za malo denarja. Že za nekaj sto evrov se da dobiti dober avto. Žal pa sodobna miselnost narekuje, da mora biti vse novo. Danes je lahko priti do novega avta, ni pa spoštovanja do rabljenega. To je slabo. Revni in tisti, ki izgubljajo službe, pa si avto težko privoščijo, kaj šele da bi ga vzdrževali,« pove gospod Srečko Vrhovec, ki se počasi odpravlja v zasluženi penzion in doda »trenutni problem je, da širša družba premalo gleda na našo dejavnost, kot na nekaj kar se potrebuje v vsaki občini. Med drugim skrbimo tudi za odvoz zapuščenih vozil, delamo za občine, institucije … Z novo uredbo, ki prihaja, se bomo morali boriti za obstanek. Želimo si, da bo dejavnost dihala naprej. Samo da nas ne odpikajo!«
Njegovo delo je prevzel sin Grega, ki smo ga ob obisku zmotili, vendar nam je vseeno z veseljem odgovoril: »Sem avtoklepar in trgovec. Že peto leto sem tudi sam samostojni podjetnik. Družinske posle sem prevzel, ker že od malih nog spremljam očeta. Moj hobi je glasba, toda prvi plan je posel. Menim, da se je potrebno ukvarjati z več stvarmi naenkrat, nekaj za preživetje ter malo za zabavo. Vendar poskušam slediti očetovim stopinjam. Oče je v poslu že veliko let, ima izkušnje, zato mi njegova pomoč pride prav. Še posebej pri kakšnem zapletu je njegov nasvet zelo dobrodošel.« Razmere v državi so za marsikaterega obrtnika vse slabše, zato smo mladega podjetnika povprašali, kako na avtoodpadu občutijo finančno krizo.»Obisk imamo, vendar je konkurenca velika. Veliko je avtoodpadov. Izpodriva nas ponudba na internetu, kjer ljudje prodajajo brez nadzora. Stranke sicer kličejo, zato je povpraševanja več, posla in zaslužka je manj. Pri nas namreč obljubljamo kvaliteto, a pomoči s strani države ni. Kriza se vsekakor pozna. Naše stranke so pretežno delavski razred. Tisti, ki imajo več pod palcem nimajo rabljenega, starega avta in ne potrebujejo delov. Zato je šlo veliko podjetij, ki se je ukvarjalo z rabljenimi deli že k vragu,« je NOV!CAM trenutno nestabilno stanje zaupal Grega Vrhovec.
Družina Vrhovec je glasbena družina. Tako oče kot sin sta oba muzikanta. Občasno kakšno skupaj zagodeta, vendar nepozabne trenutke delita samo z domačimi. Javno nastopata le ločeno. Grega ima že 15 let svoj narodnozabavni ansambel Leteči muzikanti, v katerem igra harmoniko in poje glavni vokal. Razveseljujejo predvsem na zabavah, porokah in obletnicah. Izkušenega godbenika Srečka lahko v orkestru Godbe Lukovica, kjer je član od leta 2003, slišite igrati že 26. decembra, na novoletnem koncertu v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici ali 28. decembra v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici.

Š. Suhadolc

Oglasno sporočilo