Intervju: mag. Janja Zorman Macura

0
4412
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 12.oktober 2012

»Delo, ki ga opravljam, ne sprašuje, ali je praznik, sobota, nedelja, a če ga opravljaš z veseljem, potem to ni težko.«

Mag. Janja Zorman Macura je višja svetovalka za odnose z javnostmi in protokolarne zadeve na Občini Kamnik. Nekoč novinarka, danes pa piarovka in desna roka kamniškega župana Marjana Šarca.

Urejena od nog do glave, perfekcionistka, vedno nasmejana, dinamična Ljubljančanka, ki pravi, da si je danes s Kamnikom na »ti«. Kljub polno zasedenemu urniku se je odzvala na našo prošnjo in nas povabila na prijazen klepet. In nastal je zanimiv pogovor.
Ni v navadi, da intervjuvamo predstavnike za odnose z javnostmi, a tokrat smo naredili izjemo, saj ste v zadnjih dveh letih postali ena najbolj izpostavljenih oseb kamniške občinske uprave. Kaj je pravzaprav vaše delo?
Kot že sam naziv pove, skrbim za izoblikovanje, vzdrževanje in ohranjanje medsebojnih odnosov z različnimi javnostmi, a se, seveda, pod tem skriva mnogo stvari. Načrtujem in izvajam različne komunikacijske programe in aktivnosti. Pripravljam oziroma pišem različna (informativna in promocijska) gradiva, vzdržujem stike z novinarji, pripravljam sporočila za objavo v množičnih medijih, pripravljam novinarske konference. Prav tako moje delo obsega organizacijo prireditev in državnih praznikov, kjer sodeluje Občina Kamnik. Ker pa je pomembno, da kot predstavnica za stike z javnostmi poznam različne želje oziroma zahteve občank in občanov, sem prisotna na večini sestankov, prav tako sem z županom na njegovih srečanjih z občani, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu. Poleg vsega pa skrbim tudi za občinsko spletno stran, na kateri objavljam vse uradne dokumente Občine Kamnik, dogodke in prireditve, obvestila in podobno. Ker je sestava urada župana takšna, da delovno mesto vodje urada župana ne obstaja, opravljam pa tovrstna dela in naloge, lahko rečem, da sem neke vrste vodja urada župana.

Skrbite pa tudi za protokol?
Tako je. Organizacija vseh prireditev, dogodkov, državnih praznikov, torej tistih, ki so v organizaciji Občine Kamnik (občinski praznik, vsi državni prazniki, županovi sprejemi …), je moje delo. Od prvih sestankov pa vse do realizacije samega dogodka, prireditve. Sem sodijo vsi sestanki z vpletenimi društvi za posamezen dogodek, priprava vabil, sporočil za javnost, priprava sedežnega reda, scenarija, skratka vse od a do ž. Moram pa reči, da je bilo treba na tem področju precej stvari postaviti na svoje mesto. Protokol ima svoja pravila, ki jih je treba upoštevati, če ne želimo, da gre dogajanje svojo pot.

Nam zaupate, kakšen je vaš delovni dan, saj imamo večkrat občutek, da ste v službi 24 ur, 7 dni na teden?
Polno zasedeno in lahko rečem kot v »čebelnjaku«. Sestanki, dogovarjanja – telefon dejansko neprestano zvoni –, kolegiji, seje in zvečer razni dogodki, ki jih pripravljajo številna društva v občini Kamnik, kamor je povabljen župan Marjan Šarec, ter za konec še objava dogodka na spletni strani. Delo, ki ga opravljam, ne sprašuje, ali je praznik, sobota, nedelja, dogodke je treba pokriti, in če delo opravljaš z veseljem, potem to ni težko.

Prihajate iz novinarskih vrst. Je bil preskok na drugo stran, med tako imenovane piarovce, težaven?
Vedno sem z veseljem sprejemala nove izzive in tako je bilo tudi tokrat. Življenje je učenje, in kot pravijo več znaš, več veljaš, torej lahko rečem, da mi je župan Marjan Šarec omogočil ta izziv, za kar sem mu iskreno hvaležna.

Pa vendar ste po izobrazbi magistra ekonomije, kako ste sploh pristali v medijskih vodah?
Za moj skok v medijske vode je »kriva« nekdanja urednica Drugega programa Radia Slovenija – Vala 202 in sedanja urednica Prvega programa Radia Slovenija Darja Groznik, ki me je kot študentko vzela pod svoje okrilje, me učila, vodila in vpeljala v radijski medij. In ob njenem načinu vodenja vzljubiti radijski medij res ni bilo težko. Lahko rečem, da so bila to moja najlepša leta, preživeta na RTV Slovenija. Ker pa sem bolj zvedave narave, sem čez nekaj časa želela spoznati tudi televizijski medij, kar mi je bilo tudi omogočeno.

Odkar ste na Občini Kamnik prevzeli odnose z javnostmi, je opazno zaživela tudi občinska spletna stran www.kamnik.si, kjer danes dobimo vse možne informacije, vključno z novicami. Kako vam poleg vsega drugega uspe pokrivati še splošno dogajanje v občini glede na to, da nimate pomočnikov?
Eden mojih glavnih ciljev je bil tudi prenovljena in predvsem ažurna občinska spletna stran, kjer bo vsak občan lahko našel oziroma bil obveščen o dogajanju v občini Kamnik. Najprej je spletna stran doživela delno oblikovno prenovo, vmes pa sem ves čas intenzivno delala na ažurnosti. Za obveščanje o delovanju občinske uprave sem leta 2011 na občinsko spletno stran dodala novo rubriko TeDni(K), ki je med novinarji in splošno javnostjo naletela na zelo dober odziv. Dogodkov je res veliko, zato čisto vsega ne morem objaviti, a glede na rezultate je cilj dosežen. V mandatu župana Marjana Šarca je obiskanost spletne strani narasla za 100 odstotkov in vse več ljudi tudi išče informacije na njej. Kako mi uspe? Z veeeliko preživetega časa zunaj delavnika in z nasmeškom.

Naj pohvalimo tudi organizacijo različnih dogodkov in proslav. Je težko organizirati in koordinirati tovrstne dogodke? Težko si je namreč predstavljati, kakšne ekipe, na primer, stojijo za organizacijo proslave ob državnem prazniku.
Vi govorite o množini, a v resnici nas je bore malo. Celotna organizacija je v mojih rokah, izvedbeno pa mi brez Gorana Završnika ne bi uspelo. Že od najinega prvega sodelovanja sva se ujela in se, če mi dovolite izrazu, uspešno loviva še naprej. Skupaj z njim nastajajo vsi dogodki v organizaciji Občine Kamnik in odzivi so pozitivni.

Ko sva že ravno pri proslavah, v mislih mi ostaja pronicljiv govor župana Marjana Šarca ob dnevu državnosti. Mu kdaj pomagate pri sestavljanju govorov?
Govore si župan piše sam. Tako se mi zdi tudi najbolj pravilno in hvale vredno. On ve, kaj želi sporočiti ljudem, njegovo razmišljanje, pogled ali izbor besed pozna samo on, nihče drug. In prav zaradi te osebne note in pristopa so njegovi govori vedno deležni velikih ovacij. Je pa res, da me vedno prosi za mnenje, ko govor napiše.

Kakšen je vaš pogled na varčevanje pri državnih proslavah in posledične ideološke boje? Imam občutek, da v Kamniku uspevate vzdrževati neko uravnoteženost.
Dejstvo je, da brez denarja ni moč ničesar organizirati. Blagovne menjave žal ni več, pa bi bila več kot dobrodošla. Varčevanje se mi zdi smiselno, a ne varčevanje pri samem programu proslav, temveč varčevanje pri pogostitvah. Tu bi bilo treba zategniti pas. A so določeni vzorci tako zakoreninjeni, da si tega enostavno ne moremo privoščiti. Smo pa ravno ob dnevu državnosti tako letos kot lani gostom ponudili le pijačo, pa menim, da je bila gesta dobro sprejeta, saj se vse več ljudi zaveda časov, v katerih živimo.

Predvidevam, da nimate veliko prostega časa, pa vendar, kako si napolnite baterije?
V krogu družine, prijateljev. Ob tenisu, sprehodu, teku, na morju. Šum valov in dobra družba je pravi recept za novo energijo.

Glede na to, da prihajate iz Ljubljane, kako ste doživljali Kamnik ob svojem prihodu in kako ga vidite zdaj?
Priznam, da je bilo v začetku kar malce šoka, še posebej glede na vsa nasprotovanja, zakaj je moral župan zaposliti osebo iz Ljubljane, a me zlobni jeziki niso ustavili in sem si ustvarila svojo pozitivno sliko Kamnika in Kamničanov. Vsaka stvar potrebuje nekaj časa in po dveh letih rednega obiskovanja lahko rečem, da sva s Kamnikom na »ti«.

Okoličani imamo občutek, da se v Kamniku stalno dogaja nekaj zanimivega. Eno hudomušno vprašanje, če ne zamerite, ali nas vi tako dobro informirate za razliko od drugih občin, ali je v Kamniku res veliko bolj živo kot, na primer, v Domžalah, Mengšu, Trzinu …
Oboje (smeh).

Za konec bi vam postavila še nekaj osebnih vprašanj, če dovolite. Kaj vas žalosti, kaj veseli?
Žalostijo me hudobija, zahrbtnost in neiskrenost ljudi. Pa naj se sliši še tako izpeto, ampak ljudje izgubljajo kompas, vrednot ni več. Veseli pa me, da sta me vzgojila dva izjemna človeka, da imam sestro z velikim S, ljubečega in razumevajočega moža ter iskrene prijatelje.

Katera enostavna stvar bi lahko izboljšala kakovost vašega življenja?
Poštenost ljudi.

Kaj štejete kot vaš največji dosežek? Vaš največji neuspeh?
Da sem to, kar sem. Brez lepotičenja in pretvarjanja. Beseda neuspeh v mojem slovarju ne obstaja, kajti vsaka slaba stvar prinese nekaj dobrega.

Katero svojo pozitivno lastnost bi izpostavili? Kaj pa negativno?
Morda to, da vztrajam pri vseh stvareh toliko časa, dokler zadevi ne pridem do dna. Lahko rečem, da sem pozitivno trmasta. Negativna pa, da verjamem v poštenost in dobroto ljudi, pa sem potem večkrat razočarana.

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?
Nikoli ne odnehaj in ohrani svoj jaz.

Povejte skrivnost?
Potem ne bi bila več skrivnost!

Pogovarjala se je Ines Urankar.

Oglasno sporočilo