Čeprav sega zgodovina prirejanja sejmov v Lukovici v čase kraljice Marije Terezije, saj se je ohranila listina s katero le ta potrjuje prirejanje sejmov. In če sta se od petih sejmov v Lukovici iz starih časov ohranila le dva, v zadnjem času na veljavi pridobiva Vidov sejem v Šentvidu pri Lukovici. Prizadevni organizatorji Turističnega društva Sv. Vid se trudijo, da obiskovalcem ne ponudijo le polnih stojnic, ampak tudi zabavo in razvedrilo za celo družino. In ker pravijo, da je rana ura zlata ura, sem se na sejem tokrat v soboto 18. junija odpravil zgodaj zjutraj, a glej ga vraga prehiteli so me tako branjevci kakor kupci. Sicer pa dobro blago se hitro proda in zato je bolje malce pohiteti. Tudi tokrat so za najmlajše pripravili Vidkovo deželo v kateri so lahko ustvarjali v različnih ustvarjalnih delavnicah. Starejši in mlajši so lahko obujali spomine ob prikazih različnih starih ljudskih obrti, ki so skoraj že utonile v pozabo. Seveda ne smemo mimo stojnic obloženimi z pristnimi domačimi pridelki in izdelki in da ne bi obložen z vrečkami in cekarji hodil sem ter tja po sejmu se odločim, da se sprehodim še po celotnem prostoru. Prileže se jutranja kavica in dobrote kmečkih žena, kajti že ob pogledu na predstavitev lokostrelstva in drugih športov se počutim utrujen in jo kaj hitro mahnem na zasluženo pijačo. In če računam, da se potem pomerijo še v vlečenju vrvi, ja, pa to je res popoln dan. In naj še kdo poreče, da tokrat Vidov sejem ni bil živ.
djd
