Prav neverjetno je, kako se v Sloveniji slej ko prej vse začne vrteti okoli denarja, kajne? Imamo predsednika, ki le stežka preživi s svojo plačo, imamo prvega upokojenca, ki še vedno sanjari o tisoč evrih pokojnine in na podlagi tega še vedno vedri v vsaki vladi, in dobili smo novo zmagovalko. To je seveda nova prva dama zdravniškega ceha, ki se, še preden se je usedla na udoben stol prisilne zbornice, ukvarja predvsem s postavljanjem svojih ljudi na položaje in seveda s svojo plačo. Gospa si je novo službo sicer priborila na svobodnih volitvah, kjer je šlo res na tesno. Verjetno je k izidu pripomoglo njeno govoričenje o dvigu ugleda zdravniškega poklica, o etiki in morali, in celo zdravnike, ki so si s stavko hoteli priboriti boljše plače, je vehementno zastopala. Sledil je slavnostni trenutek razglasitve rezultatov, podelitev zmagovalne lente in in kot bi trenil, ukvarjanje z novim položajem. Ta s sabo seveda prinese nove obveznosti in gospa predsednica je seveda pomislila, da je potrebno najprej poskrbeti zase. Zase pa poskrbiš tako, da si priboriš dobro plačo, in ker je bilo volilne kampanje konec, je seveda ves boj usmerila v boj za svoj položaj, za plačo, s katero bo zastopala interese zdravstva in belih halj, ki iz dneva v dan dokazujejo, da jim je vse težje verjeti.
Še dobro, da je vsaj med zdravniki nekaj dobrih in predvsem razumnih ljudi, ki so razumeli oz. se zavedajo, da jih takšna predsednica ne more zastopati. Povzdignili so glas in ljudje so jih slišali. Ne sliši jih predsednica, ampak tudi če ostane na položaju, ji je že danes jasno, da nikoli več ne bo imela nad sabo avreole etične in poštene zdravnice.
Ja, dragi moji, tako je s to rečjo in kar nič ne kaže na to, da se bo kaj kmalu izboljšalo. Vsaj ne do takrat, ko bo vsak pred kandidaturo za kakršnokoli funkcijo sposoben vsaj enkrat najprej trezno premisliti, kaj sploh želi. Tako pa imamo vedno nova in nova imena, ki jih drugi porinejo na funkcije, nekaterim pa še celo uspe na volitvah, nato pa ne vedo niti tega, kaj bi sami s sabo.
Jakob
