V zimski idili novozapadlega snega smo se podali Na ligo po knjigo k Sv. Primožu: tekači, pohodniki, ljubitelji knjige in kulture.
Peter, prijazni in gostoljubni lastnik okrepčevalnice, nas je vzel pod okrilje. Zunaj je naletaval sneg, mi pa smo bili na toplem: grela nas je prijetna toplota peči, grela pa nas je tudi posebna energija. Dišalo je po čaju, še bolj je dišalo po kulturi, namreč mladi in stari smo recitirali Prešernove pesmi. Skupaj smo podoživljali baladnost povodnega moža, se nasmihali ob hudomušni pesmi o lepih deklicah, se spraševali Kam?, poslušali Ukaze, se spomnili Železne ceste, ki nas je v drugi pesmi izjemnega recitatorja pripeljala celo do morja. Vsak si je izbral knjigo po lastni želji, nekateri z nostalgijo na že prebrano, drugi v želji in strasti po branju nečesa novega … ljubezen do lepe slovenske besede še živi , ni se treba bati, da bo izumrla. Ko pa je zadonela še Zdravljica, smo si bili enotni: drugo leto se srečamo znova in tako počastimo praznik kulture. Z roko v roki, športniki in kulturniki.
Mira Papež