Domžalska industrijska dediščina I.

0
337

V čem se Domžale razlikujejo od drugih krajev na območju Gorenjske? Konec 19. stoletja so postale eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji, ki je temeljila na eni sami panogi: slamnikarstvu. Domžalam in sosednjim krajem je hiter gospodarski razvoj prinašala ugodna lega ob stari cestni povezavi med vzhodom in zahodom, vodna energija Kamniške Bistrice in njenih Mlinščic ter od konca 19. stoletja kamniška železnica.
Že sredi 19. stoletja so v Domžale prišli Tirolci in Sudetski Nemci, ki so tu dobili osnovno znanje, polizdelke, delovno silo, energetske vire in nekateri tudi premožne neveste. To so nadgradili s podjetniško idejo, sodobno tehnologijo ter razširili prodajo na nova območja. Vse do prve svetovne vojne so povečevali svoje slamnikarske tovarne v Domžalah, uspešne manjše slamnikarske tovarniške obrate so imeli tudi domači podjetniki. Od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne je na območju Domžal in Mengša delovalo 42 registriranih slamnikarskih tovarn, delavnic in združenj, od teh 12 tujih. Mednarodno uveljavljena slamnikarska industrija je na trg poslala več kot milijon slamnikov in sezonsko zaposlila okoli tisoč delavcev in delavk. Ta čas so Domžale doživele tolikšen gospodarski napredek ter z njim povezane socialne spremembe in prosvetno-kulturni razvoj kot redko kateri slovenski kraj.
Prva svetovna vojna in nastanek jugoslovanske države po njej sta hudo prizadela dotedanji razcvet slamnikarske industrije. Podružnice tirolskih podjetij so se znašle v različnih državah, eno za drugim so propadla in opustila proizvodnjo v Domžalah. Nekatera domača podjetja so v tem času dobro poslovala, vendar se niso uspela kosati s tirolsko trgovsko mrežo. K zatonu slamnikarske industrije je prispevala še moda, saj nošenje pokrival v javnosti ni bilo več obvezno.
Vzporedno s propadanjem slamnikarskih podjetij so v Domžalah med obema vojnama nastajali tovarniški obrati novih industrijskih panog, največ v kemični, tekstilni, papirnati in usnjarsko-galanterijski industriji. Nekatera podjetja so imela predvojno tradicijo, marsikatera so nastala celo v zapuščenih obratih slamnikarskih tovarn, vsi pa so se modernizirali z novo strojno opremo, izboljševali so energetske vire, povečevali proizvodnjo in število zaposlenih delavcev. Eno samo panogo, ki je začela industrializacijo kraja in njegove okolice, je tako nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti.
Za razliko od predvojnega centriranja slamnikarskih tovarn v Domžalah, so novi tovarniški obrati začeli nastajati izven mesta ob Kamniški Bistrici, ki je zagotavljala pogonsko moč. Postopoma so zaposlovali veliko število delavcev in delavk ter bistveno vplivale na spremembo socialne in urbanistične podobe okolice Domžal. Nova podjetja so nastala po temeljiti preučitvi potreb slovenskega in tedanjega jugoslovanskega trga ter so se na njem uspešno uveljavila.
Po 2. sv. vojni je industrija na domžalskem območju dosegla nov razmah, ki ga ilustrira podatek, da se je do konca leta 1953 število zaposlenih v 18 državnih podjetjih povečalo na okoli tri tisoč, v naslednjem letu pa se je število zaposlenih v primerjavi s koncem tridesetih let že podvojilo. Na začetku sedemdesetih let 20. stoletja je občina Domžale spada¬la med močneje industrializirane občine. Največje število zaposlenih v industriji je bilo zabeleženo v letih 1964 in 1979, od takrat dalje pa je število začelo padati. Namesto industrije so v ospredje začele stopati obrti in storitve. Zasebni sektor je od sedemdesetih let dalje rastel skoraj trikrat hitreje od družbenega.
(se nadaljuje)

K. R. K.

Na naslovni fotografiji:
Danes edina ohranjena tovarna v centru Domžal Tovarna Univerzale Domžale pripoveduje dve pomembni industrijski zgodbi – prva govori o nastanku slamnikarske tovarne še iz časa tirolskih tovarnarjev, druga o uspešni tekstilni industriji po 2. svetovni vojni. Po njeni zaslugi je bila industrijska proizvodnja slamnikov v Domžalah prisotna več kot 130 let. Žal se je dolgoletna tradicija nekdaj uglednega podjetja z veliko kapitala, znanja, obsežno proizvodnjo pokrival in športne konfekcije zaključila precej nesrečno in leta 2003 končala v stečaju. Posnetek tovarne je iz okrog leta 1915, ko je delovala kot podjetje J. Oberwalder & Comp. (Avtor fotografije: Peter Naglič, arhiv Matjaža Šporarja).

Oglasno sporočilo