Kjer se kadi, je tudi lobi, bi lahko rekli ob zadnjem dogajanju, ko se tobačni mogotci na vse pretege borijo, da v Sloveniji ne bi zaživel nov, strožji tobačni zakon. Kar nekaj časa je trajalo, da je naša država sprejela dokaj strogo in omejevalno kadilsko zakonodajo in se tako pridružila tistim, ki nevarnost kajenja in vse zdravstvene težave, ki jih to prinaša s sabo, jemljejo resno. No, zdaj ima takšno zakonodajo že večina držav v soseščini, zato je že kar prava eksotika, ko greste, recimo, v kak lokal ali restavracijo na Balkanu, in naletite na zakajen prostor, kjer je res težko v miru pojesti dobro hrano. Smo se pač navadili na ne zakajene prostore. Na dobre stvari se hitro navadiš, kadilci pa so se seveda prilagodili, konec koncev, s tem, ko morajo kaditi zunaj, pokadijo precej manj, torej točka tudi zanje. A zakonodaja je lahko tudi strožja, zdaj se ukvarja tudi z dodatno omejitvijo oglaševanja, pa enotnimi škatlicami za cigarete in tu se je znova prebudil preživetveni nagon ogromne tobačne industrije, ki, kljub omejevanju zakonodaje, še vedno mladi velike dobičke in lovi nove in nove uporabnike, zato so spet pritisnili preko lobistov in skušajo onemogočiti še dodatne omejitve za njihov zaslužek. Zanimivo je gledati, kako nekateri poslanci navajajo vzrok, zakaj se jim dodatne omejitve ne zdijo smiselne, zakaj vse skupaj meji že na pretiravanje, zakaj oni pač ne bodo za…
Ja, dragi moji, vse to je politika in vse skupaj je posledica dobro naoljenih lobistov tobačnega imperija, ki so kar naenkrat postali zagovorniki odprtega trga in konkurence.
Samo, da se kadi…
P.s.
Čim več dopusta na svežem zraku vam želim!
Jakob