Odprtje razstave Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah

0
678

Župan Matej Slapar se je popoldan v samostanu Mekinje udeležil odprtja razstave Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah, ki so jo v Javnem zavodu za kulturo Kamnik pripravili v okviru projekta Samostan – mesto srečevanj. 

Mekinjski samostan je v svoji zgodovini tri pomembna časovna obdobja: obdobje klaris (1300 – 1782), obdobje brez redovnih skupnosti (1782 – 1902/03) in obdobje uršulink (1902/03 – 2016). Ves čas je imel pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja Mekinje in širšega lokalnega območja. Z razstavo želijo širši javnosti predstaviti del te bogate zgodovine kot prepletanje skoraj 500-letnega življenja kontemplativnega reda klaris in pozneje več kot 100-letnega delovanja vzgojno-izobraževalnega reda uršulink.

Različnost obeh redov je simbolično prikazana z umestitvijo razstavnih eksponatov v dve sobi, ki sta zasnovani na dva različna načina. V prvi sobi je ustvarjeno okolje strogega reda klaris, kjer pa bo obiskovalec kljub zavezi k uboštvu opazil bogastvo razkošno življenje znotraj klavzure, medtem ko druga soba ponazarja vzgojno-izobraževalno in apostolsko dejavnost sester uršulink. Muzej skozi sodobne interaktivne pristope pri oblikovanju predstavitve zgodovinskih dejstev obiskovalcu tako približa oba redova in mu ponudi enkraten vpogled v zanimivo življenje redovnic, ki je daleč stran od dolgočasnega, kot zmotno pomisli večina javnosti ob omembi redovnih skupnosti.

Direktorica Javnega zavoda za kulturo Irena Gajšek je ob odprtju posebno zahvalo namenila Župniji Mekinje in župniku Pavlu Piberniku, ki je podaril klop, na kateri je postavljena podoba klarise. Iskreno se je zahvalila sodelavki Katarini Mihelič in vsem ostalim sodelujočim, ob tem pa še dejala, da je del razstave tudi nova znamka Doroteja, v okviru katere so se iz zelišč samostanskega vrta že naredili različnih izdelki.

Župan Matej Slapar se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k nastanku razstave, obenem pa izrazil veselje, da se samostan razvija. Občina Kamnik je ponosna na to, da so prostori samostana zgledno urejeni in tudi od danes dalje bogatejši za muzej, s katerim ga predstavljamo širši javnosti tudi iz zgodovinskega vidika. Prostori samostana so namenjeni protokolarni dejavnosti, ki jih uporablja tudi Občina Kamnik za različne prireditve in dogodke, velik del dejavnosti samostana predstavljajo prenočišča, samostan pa postaja tudi vse bolj veljaven kongresni center. V letošnjem letu se je samostan združil z Domom kulture Kamnik, kjer delujejo najvidnejši kamniški kulturni ustvarjalci, in tako pod nazivom Zavod za kulturo Kamnik predstavlja enega najpomembnejših kulturnih ustanov v občini in širše. Zahvalil se je še sestram uršulinkam, da so nam podarile tako dragocen objekt, s katerim upravlja Javni zavod za kulturo Kamnik, ki zgledno ohranja zapuščino uršulink tudi z danes predstavljeno razstavo.

O razstavi pa je več spregovorila koordinatroka v samostanu Mekinje Katarina Mihelič, ki jo je pripravljala in nas danes po njej tudi popeljala. Med drugim je poudarila, da razstava na interaktiven način predstavlja oba redova in se še posebej zahvalila dr. Mariji Jasni Kogoj, ki je s svojim znanjem veliko pripomogla k nastajanju predstavljene vsebine, poleg tega pa še dejala, da sta velik delež opravila tudi dr. Bojan Knific in dr. Damjan Hančič. Povedala je še, da se bo razstava še dopolnjevala, predvsem v delu, ki predstavlja red klaris.

Vodja projekta je bila direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek, razstavo je pripravila Katarina Mihelič, besedila pa dr. Marija Jasna Kogoj in dr. Damjan Hančič. Pomoč pri interpretaciji vsebin je nudil dr. Bojan Knific, prostorska interpretacija, oblikovanje razstave in koncept razstavne grafike sta pripravila Sanja Jurca Avci in Tomaž Budkovič, oblikovanje razstavne grafike pa je bilo izvedeno s strani Dolores Gerbec. Za svetlobno oblikovanje je poskrbel Marjan Visković, zvok in video oprema je bila izvedena s strani Stanislava Zdešarja, maketo je naredil Dušan Sterle, replika klopi pa je delo Braneta Jašovca. Jezikovni pregled razstave je naredila dr. Marjeta Humar, za prevod v angleški jezik pa je poskrbel Tom Smith. Za interpretacijo besedil sta poskrbela Lana Bučevec in Rok Kosec, Goran Završnik in Simon Podgoršek pa sta pripravila video vsebino.

Razstavo si boste lahko po novem letu ogledali v samostanu Mekinje, za ogled pa lahko pokličete na telefon 031/392-158 (Katarina Mihelič).

Razstava je nastala v okviru projekta Samostan – mesto srečevanj, ki so ga sofinancirali Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 in Občina Kamnik.

Občina Kamniki

Oglasno sporočilo