Sveti Miklavž v Sončni dvorani na Brdu

0
165

Svetemu Miklavžu in njegovemu spremstvu iz leta v leto povzročajo več skrbi otroci, ki niso več zadovoljni le z  jabolki, orehi, pečenim hudobcem, nogavicami, šalom, kapo ali rokavicami in zato celo leto tuhta, le kaj naj jim prinese v dar. Ob pomoči župnijske Karitas Brdo Zlato Polje, občine Lukovica in številnih dobrotnikov je tudi letos to zadrego rešil. In kako se je čudil, ko je zagledal, koliko otrok je prišlo k njemu kljub številnim hudobcem, ki so lovili tiste poredne. Brez svetega Antona,  ki ima vsa dobra in slaba dela zapisana v svojih debelih knjigah, tudi ne gre, saj je on glavni in odloča, ali otročaj  dobi darilo ali palico. Še preden je v Sončno dvorano prišel sveti Miklavž s spremstvom, so zbranim zapeli pevci in pevke otroškega cerkvenega zbora župnije Brdo, pod vodstvom Petre Avbelj in nato smo si ogledali še igrico, ki so jo pripravili animatorji. Da je sveti Miklavž sploh prišel, se moramo zahvaliti otrokom, ki so ga skupaj priklicali. A ne le sam, najprej so prišli hudobci, kar zajetno število jih je bilo, in tokrat so najbolj korajžni odhiteli v zavetje maminega krila in nato z angelčki še sveti Miklavž. Poleg napotkov, ki nam jih je dal, si velja zapomniti njegovo misel, da smo lahko tudi mi takšni kot on, torej dobri. In ob tem natresel kar nekaj primerov. Skupaj smo zmolili še molitev Sveti angel, preden je na oder povabil učence in učenke 2. razreda, skupaj s katehistinjo. Ko so zapeli,  so dobili darila in na  vrsto so prišli veroučenci 1. razreda, tudi oni s katehistinjo. Niso bili kar tako in so nam lepo skupaj  zapeli. Ko so prišli na vrsto malo mlajši, tisti, ki še ne hodijo k verouku, so morali k svetemu Miklavžu tudi starši in zato je bila na odru kar gneča, a se je vse lepo izteklo. Vsak je dobil ne samo darilo, tudi fotografiral se je lahko s svetim Miklavžem, ali malo bolj korajžni s hudobcem. Le ti  pa niso bili tako hudobni, saj so delili bombone in to zelo dobre, mislim, da so bili ŠUMIjevi. Sledila so še darila za gospoda župnika, pevce in županjo, ki so jo na oder pospremili kar hudobci. V njihovi družbi se je počutila zelo domače. Bog ve, zakaj! Sveti Miklavž je odšel, nam so ostala darila, fotografije in lepi spomini, a prihodnje leto ponovno pride in takrat bomo ponovno težko pričakovali in ugibali, kaj nam bo prinesel, a spomnimo se, kaj nam je naročil; takšni, kot je sveti Miklavž, smo lahko tudi mi sami.

DJD

 

 

Oglasno sporočilo