Uvodnik Domžalsko-kamniške NOVICE 6 2023: Sila spomina

0
1190

Za nami so prazniki, kar nekaj jih je bilo posejanih od konca aprila do konca maja. Zvrstili so se: dan vstaje, pa praznik dela, dan osvoboditve in na koncu meseca še dan mladosti. Sami provokativni dnevi, ki jih nekateri evforično praznujejo, drugi z gnevom zavračajo, največ pa je takih, normalnih, ki dan vzamejo kot praznovanje in se odpravijo na kratko pot, na izlet ali pa preprosto postavijo žar in na sončku uživajo dobrote.

Preteklost nima mase, nima energije, obstaja samo kot spomin, je nekdo zapisal na FB.  Spominom pa dajejo energijo naša sedanja čustva: jeza, zamere, strah, ponos, navdih. Ta energija pa kvari naša sedanja življenja. Avtor teh besed nadalje pravi, da bi se morali spominjati brez energije, tako kot da gledamo film o naravnih lepotah. Ko se gledanje konča, živimo dalje svoje življenje v sedanjosti.  Tako ne bi obstajale zamere in želje po maščevanju zaradi tujih dejanj, ki so se zgodila nekje daleč v preteklosti, zastrupljajo sobivanje in ki jih nihče ne more spremeniti. Ob vsakem prazniku podoživljamo delitve na mi in vi, na rdeče in črne, na tiste, katerih predniki so imeli prav in tiste, ki so se odločali narobe. Nisem iz tistega časa, pa vendar mislim, da so zamere, ki so se zažrle v družine zaradi odvzetega premoženja, zaradi ubitega sorodnika ali preprosto zaradi negovanja čudaškega sovraštva, ki ga je posamezna družina gojila skozi desetletja iz verskih razlogov ali drugih prepričanj, rodile nepopravljive odnose, ki grenijo sedanje življenje.  Tudi zaslug iz preteklih dejanj si nihče ne bi smel pripisovati, če kdo kaj dobrega naredil v preteklosti, mu to ne sme prinašati nobenih privilegijev v sedanjosti. To s pridom izkorišča politika, ki stanju razdeljenosti  in sovražnosti  reče demokracija  in ljudje verjamemo, da je to najboljši možen način bivanja, ki se nam je zgodil. Pa mislim, da ni.

Prva ideja o demokraciji Izvira iz stare Grčije, kjer naj bi pri urejanju države sodelovali vsi svobodni državljani, niso pa smele sodelovati ženske, tujci, otroci ali sužnji. No, demokracija, kjer so bili realnost sužnji in zatiranje žensk  ter bojazen pred tujci je tako temelj današnjega, kot pravijo najboljšega možnega urejanja sveta.  V tem svetu  žal ni prostora za prijaznost, sočutje, povezanost, tovarištvo in medsebojno pomoč.  Apatija in sovražnost je kot lepilo, ki se  razrašča med nami, kar dokazuje tudi  nasilno in sebično vedenje mladih in otrok. Težko je  verjeti  dejstvu, da si celo sošolci v osnovi in srednji šoli niso več pripravljeni  posojati zvezkov med seboj, če kdo manjka pri pouku.  Vse v cilju izločiti bodočo konkurenco, onemogočiti nasprotnika, izkoristiti vse možne potenciale, kako se povzpeti in kako drugega onemogočiti. Obdani smo s sovražnostjo, starejši  kopljejo po starih spominih in obujajo  davne zamere, med mladimi  kljub vsej mogoči tehniki in računalniškim igračam prevladuje osamljenost, sebičnost in izguba sočutja. Ne smemo dovoliti, da postanemo družba sovražnih in osamljenih ljudi, ki dajejo energijo negativnemu spominu na tuja dejanja nekje v preteklosti.

D. Šraj

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here