Pravni nasveti

V rubriki Pravni nasveti vam brezplačno nudimo odgovore na vaša vprašanja.
Vprašanja, na katera si želite odgovore, pošljite na: Ljubljanska 80, 1230 Domžale ali na el. naslov: novice@domzalske-novice.si
_______________________________________________________________

Vprašanje:
“Pozdravljeni, zanima me, koliko stane oporoka pri notarju. Eno tretjino bi dal partnerki, eno tretjino vnukinji, eno tretjino vnuku, sinu pa ničesar. Ali je to mogoče?”

Odgovor:
Najprej opredelimo cene storitev glede oporoke, čeprav vam svetujemo, da se tudi sami pozanimate, kakšni bodo stroški.
Cenik notarske oporoke je določen z notarsko tarifo – pristojbina D. Višina stroška je odvisna od vrednosti premoženja v oporoki in je razmejena med 18,50 in 252,50 evra. K znesku se prišteva še DDV.
Tako oporoko lahko potem še vpišete v centralni register oporok – strošek je 41 evrov.
Oporoka stopi v veljavo z dnem smrti oporočitelja in se vloži v odločanje v zapuščinskem postopku ter upošteva v sklepu o dedovanju.
Pred smrtjo lahko oporočitelj napiše več oporok – veljavna in upoštevana bo le zadnja.
Glede na to, da ste napisali, da sinu ne želite zapustiti ničesar, odgovorimo tudi na to vprašanje.
Prvi odstavek 42. člena zakona o dedovanju izrecno določa, da lahko oporočitelj razdedini osebo, ki je nujni dedič. V to skupino zakon o dedovanju uvršča potomce pokojnika, njegove posvojence in njihove potomce, njegove starše ter njegovega zakonca.
Če so trajno nezmožni za delo in brez potrebnih sredstev za življenje, so nujni dediči tudi dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika. Tem osebam pri dedovanju torej pripada del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (tako imenovani nujni delež).
Zakon o dedovanju razlikuje med popolnim in delnim razdedinjenjem. Popolno razdedinjenje pomeni popolno izgubo dedne pravice, zato dedič po zapustniku ne more dobiti ničesar, medtem ko delno razdedinjenje pomeni le zmanjšanje nujnega deleža.
V oporoko morate torej napisati, da gre za popolno razdedinjenje in da želite, da sin ne dobi niti nujnega deleža.
Pogoji za veljavno razdedinjenje so opredeljeni v 43. členu zakona o dedovanju. Tako mora oporočitelj svoj namen o razdedinjenju na nedvomen način izraziti v oporoki. Kot izhaja iz besedila tega člena, ni treba navesti razloga za razdedinjenje, je pa to koristno. V vsakem primeru se sicer zahteva, da je razlog dejansko podan v času sestave oporoke. Kadar je razlog za razdedinjenje brezdelje in nepošteno življenje, mora biti to podano tudi v času smrti zapustnika.

Vprašanje:

Sosed je začel oddajati zemljišče za zabave. Brez soglasja.
Gospod je lani začel oddajati svoje zemljišče za razne zabave, rojstne dneve, fantovščine ipd. Na začetku je bilo to zmerno, kasneje pa vedno slabše. Zemljišče je od vasi oddaljeno kakih 150 metrov ali pa še manj, zato je glasna glasba postala moteča, večkrat pa se zavleče pozno v noč. Zanima me, ali lahko kako ukrepamo oz. to preprečimo? Ali se lahko prostor res kar tako oddaja brez kakršnegakoli soglasja?

Odgovor:

Takšna vprašanja ureja stvarnopravni zakonik (SPZ). V poglavju Sosedsko pravo (od 73. člena dalje) določa, da morajo lastniki nepremičnin svoje pravice izvajati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode.

To velja tudi za trenutnega posestnika – kar lahko pomeni tudi najemnike nepremičnine. Vsakdo mora opuščati dejanja, ki otežujejo uporabo drugih sosednjih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna – prepovedana imisija. Takšna imisija je lahko prekomeren zvok ali kaj drugega.
Definicija hrupa je naslednja: Hrup je zvok, ki je glasen, neprijeten ali neželen. V naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.

Različne vrste hrupa so lahko ocenjene na osnovi več preprostih meritev.

Zaznavanje hrupa je sicer v veliki meri subjektivno, kar predstavlja težavo pri določanju sprejemljivih mejnih vrednosti v okolju. Mejne vrednosti so različne za različna bivalna področja in za določen čas dneva. Meritve in vrednotenje hrupa je zato odvisno od primera do primera in primerjave zato pogosto sploh niso možne. Meritve in interpretacije rezultatov zato lahko opravljajo le za to usposobljene in pooblaščene osebe in ustanove.
Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup v okolju, določa mejne in kritične vrednosti hrupa in sicer letne povprečne vrednosti za določeno obdobje dneva (dan, večer, noč) in konične vrednosti, predvsem v primeru hrupa krajših dogodkov (na primer prelet letala).

Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup, je naslednja:

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju,
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje,
Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah,
Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup,
Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
Zakon o varstvu javnega reda in miru in
Stvarnopravni zakonik.
Najpogosteje hrup prestavlja kršenje javnega reda in miru. To ureja zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 8. členu določa kršitve za prevelik hrup za obdobje med 22. uro zvečer do 6. ure zjutraj. Postopek pa se vodi o zakonu o prekrških.

Žal pa ni predpisano nobeno soglasje za oddajanje prostora in vam preostane le klicanje policije.

Vprašanje:
Moj dedek je bil lastnik starejše kmečke hiše ter gozda in travnikov. Po smrti dedka so njegovo premoženje podedovali njegovi otroci (med drugim tudi moj oče). Sedaj so dedkovo premoženje podedovali že nekateri vnuki, vključno z mano. V hiši živim že celo življenje. Kljub temu, da celo življenje živim v tej hiši imam na hiši in parcelah vpisano samo 1/16. Ostali solastniki so moj stric, bratranci in sestrične. Nihče izmed preostalih solastnikov ne oporeka, da živimo v hiši in obdelujemo travnike in gozd. Vendar pa tako ne more iti v nedogled, saj želim lastniško urediti hišo in parcele. Prosim za nasvet, kakšne so mogoče rešitve.

Odgovor:
Spoštovani! Glede na vaš zapis želite razdeliti solastnino. Najhitrejši in najcenejši način je, da vsi solastniki sklenete pogodbo, v kateri bi se medsebojno dogovori, na kakšen način bi se solastnina razdelila. Pri tem imate več možnosti. Ena izmed možnosti je, da preostale solastnike izplačate v višini vrednosti njihovih solastniških deležev. Druga možnost je, da se dogovorite, da si medsebojno razdelite posamezne parcele, tako da bodo posamezni solastniki postali izključni lastniki določenih parcel. Prav tako je mogoča prodaja nekaterih parcel in razdelitev kupnine. Mogoča je tudi kombinacija vseh treh možnosti. Če sklenitev pogodbe zaradi nestrinjanja določenih lastnikov ne bi bila mogoča, imate možnost na sodišče vložiti predlog za delitev solastnine. V tem primeru sodišče razdeli solastnino med posamezne solastnike. Sodni postopek razdelitve solastnine je lahko dolgotrajen in lahko traja nekaj let, pri čemer je strošek razdelitve solastnine v tem primeru višji, kot v primeru sklenitve pogodbe. Glede na navedeno vam svetujem, da skušate s preostalimi solastniki doseči sporazum in razdelite solastnino na podlagi sklenjene pogodbe.

Vprašanje:
V 70. letih so sosedje gradili hišo in vodovod speljali preko naše parcele. Mi nismo ničesar podpisali, da se strinjamo z vodovodom. Zdaj želim na svoji parceli postaviti garažo, vendar sosed temu nasprotuje, saj bi garaža stala na trasi vodovoda. Problem bi nastal, ko bi morali vodovodno cev zamenjati in bi garaža to ovirala. Ali bi lahko soseda tožil, da vodovod odstrani ali prestavi.

Odgovor:
Kot navajate se vodovod nahaja na vašem zemljišču že več desetletij. Očitno je sosed vodovod položil ob strinjanju vaših pravnih prednikov. Če vaši pravni predniki vodovodu niso izrecno nasprotovali, je sosed na podlagi zakona priposestvoval služnost. Zato s tožbo na odstranitev glede na okoliščine, ki ste jih podpisali, najverjetneje ne ni bili uspešni, saj bi sosed lahko uveljavljal zahtevek na priposetvovanje služnosti.

Vprašanje:
Živimo v stanovanjski hiši v primestnem okolju. Sosed ima ob njegovi stanovanjski hiši manjše poslopje, v katerem ima nekaj domačih živali (koze, prašiči, kokoši…). Živimo v urejeni soseski in je sosedova dejavnost zelo moteča. Našo družino in tudi preostale sosede moti hrup, ki ga povzroča sosed. Moteč je tudi smrad, še posebej poleti. Zaradi soseda imamo poleti veliko muh, opažamo pa tudi miši itd. Ob hlevu, ki se nahaja tik ob naši hiši sosed povzroča še dodatni hrup z zelo pogostim žaganjem s cirkularko, kar pa je za nas že posebej moteče. Da ne naštevam bolj podrobno, sosed počne stvari, ki ne sodijo v našo sosesko. Moje vprašanje je ali imamo kakšne vzvode, da bi soseda omejili pri njegovem početju.

Odgovor:
Tovrstne situacije so relativno pogoste in so povezane tudi s širjenjem urbanega okolja na podeželje. Tovrstne situacije so z zakonom na splošno urejene. Zakon varuje lastnika nepremičnine pred ravnanji drugih lastnikov nepremičnin, s katerimi prekomerno posegajo v lastninsko pravico drugega lastnika. Skladno s 75. členom Stvarnopravnega zakonika mora lastnik nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna in povzročajo znatnejšo škodo. Zoper soseda bi na podlagi navedene zakonske določbe lahko vložili tožbo. Pred sodiščem bi morali dokazovati, da ravnanja soseda čezmerno otežujejo uporabo vaše nepremičnine in vam s tem škodujejo. Hkrati bi morali dokazovati tudi, da ravnanja soseda niso običajna glede na preostalo okolico. V praksi je dokazovanje tovrstnih dejstev za tožnika pogosto precej težavno. Glede na posredovane informacije, bi lahko o ravnanju soseda obvestili tudi inšpekcijske službe, ki bi potencialno lahko uvedle ustrezne postopke zoper soseda.

Vprašanje:
Ali bi lahko Občina Domžale naredila menjavo lastništva stanovalcev v SPB1, konkretno s hodniki v pritličju, z garažno hišo? Če se stanovalci odpovejo lastništvu hodnikov, le ti preidejo v javno last in se omogoči prenova z javnim denarjem.

Odgovor:
Spoštovani!
V kolikor prav razumem vprašanje so hodniki v pritličju v lasti etažnih lastnikov, pri čemer bi etažni lastniki prenesli lastninsko pravico na hodnikih na občino, občina pa bi prenesla lastninsko pravico na drugi nepremičnini na etažne lastnike. Za dosego tega cilja bi morali etažni lastniki in občina skleniti pogodbo. Sklenitev take pogodbe je teoretično mogoča. Vendar pa bi morali tako pogodbo podpisati vsi etažni lastniki. Glede na veliko število etažnih lastnikov bi soglasje vseh etažnih lastnikov v praksi najverjetneje težko dosegli. Vsekakor bi glede na kompleksnost lastniškega stanja sklenitev ustrezne pogodbe predstavljala dolgotrajen proces.

_____________________________________________________________________

Vprašanje:
Z ženo sva v najini mladosti zgradila družinsko hišo. Imava dva odrasla otroka, ki sta finančno preskrbljena. Starejšemu otroku sva v preteklosti že finančno pomagala, vendar pa ga je pot zanesla v tujino, kjer si je ustvaril družino in opravlja svoj poklic. Mlajši pa s svojo družino živi dokaj blizu, kjer sta si z ženo ustvarila dom. Njemu nisva ničesar večjega podarila. Sedaj, ko se starava nama je mlajši otrok v oporo in nama pomaga. Ker pa sva vsako leto starejša, bova potrebovala vedno več pomoči. Razmišljava o tem, komu od otrok zapustiti najino hišo, ko naju več ne bo. Misliva, da bi bilo prav, da hišo zapustiva mlajšemu otroku, ki je blizu in nama pomaga in ker ni še ničesar dobil. Starejši je v tujini in njemu sva že tudi precej pomagala. Večkrat zaslediva, da obstaja pogodba, da potomcu zapustiš hišo, on pa mora do konca življenja skrbeti za starše. Sprašujeva vas, kako se imenuje taka pogodba oziroma kakšno pogodbo nama priporočate.

Odgovor:
Spoštovani!
Konkretni odgovor na vaše vprašanje je težko podati. Za svetovanje glede vrste pogodbe, ki bi jo sklenili, mora biti odvetnik seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami. V vašem primeru, na podlagi tega kar ste zapisali, lahko podam pojasnilo, da za ureditev stanja, kot ga opisujete, obstaja več različnih pogodb (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, itd.). V okviru teh pogodb se z otrokom lahko dogovorite, da mora za vas skrbeti do smrti (kar lahko npr. vključuje tudi (do)plačevanje doma za ostarele), otrok pa bo postal lastnik vašega premoženja. Pri tem je potrebno vzeti v obzir tudi pravico drugega otroka do nujnega deleža, ki bi jo lahko uveljavil v zapuščinskem postopku. V vašem in v vseh podobnih primerih svetujem, da se predhodno posvetujete z odvetnikom (ali drugim pravnim strokovnjakom) in mu pojasnite vse okoliščine. Svetujem vam, da izberete tako pogodbo, ki bo najbolje ustrezala vašim željam in potrebam, pri tem pa bo pogodba do največje možne mere preprečevala morebitne (potencialne) spore med vašima otrokoma.

_____________________________________________________________________

Vprašanje:
Podedoval sem stanovanje, ki sem ga dal v najem. Najemnik je nekaj mesecev redno plačeval najemnino, sedaj pa s plačevanjem redno zamuja. Poleg tega ene najemnine ni plačal v celoti. Večkrat sem ga že opozoril in vedno reče, da bo vse plačal. Zadnjih dveh najemnin pa sploh še ni plačal. Ker mi dolguje že precej denarja, bi želel, da se izseli, vendar sem najemno pogodbo podpisal do decembra 2023. Kako naj prekinem pogodbo?

Odgovor:
Spoštovani! Odpoved najemne pogodbe, katere predmet je stanovanje, ureja Stanovanjski zakon. Skladno s Stanovanjskim zakonom morate pred odpovedjo najemne pogodbe najemniku poslati opomin, v katerem ga pozovete na plačilo dolga. Določiti mu morate rok za plačilo, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če najemnik dolga v danem roku ne bo plačal, mu lahko odpoveste najemno pogodbo. Skladno s Stanovanjskim zakonom se najemna pogodba odpove s tožbo. Če torej najemnik ne bo želel zapustiti stanovanja, morate skladno z zakonom zoper najemnika vložiti tožbo na izpraznitev stanovanja. S tožbo lahko zahtevati tudi plačilo celotnega dolga skupaj z zamudnimi obrestmi. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi določbe v najemni pogodbi, v kolikor niso v nasprotju z zakonom.

Vprašanje:
Pred desetimi leti sem prijatelju posodil denar (4.000 EUR). Dogovorila sva se, da mi ga bo vrnil v enem letu. Nato je po obrokih vrnil približno polovico zneska, polovico pa mi je še ostal dolžan. Terjal ga takrat nisem. Ali je možno, da zahtevam vrnitev preostalega denarja, ker napisala nisva ničesar? Vse sva se dogovarjala ustno.
F.M.

Odgovor:
Spoštovani! Kot navajate, ste dolžniku posodili denar, pri čemer ste se dogovorili, da vam ga mora vrniti v roku enega leta. Vrnil vam je približno polovico dolgovanega zneska, preostali znesek pa je ostal dolžan. Nadalje navajate, da ste denar posodili pred 10 leti, kar pomeni, da je enoletni rok za vrnitev posojila potekel pred 9 leti. V kolikor bi pred sodiščem vložili tožbo na vrnitev dolgovanega zneska, bi dolžnik lahko ugovarjal zastaranje. Skladno z zakonom splošni zastaralni rok znaša 5 let. To pomeni, da bi sodišče zavrnilo vaš zahtevek, če bi dolžnik pred sodiščem ugovarjal zastaranje. Poleg tega svetujem sklepanje dogovorov v pisni obliki iz razloga lažjega dokazovanja oziroma v izogib sporom.

Vprašanje:
V podjetju, v katerem sem zaposlena, se že od lani govori o združevanju oddelkov. Moj oddelek hočejo ukiniti. Večino delavk bi prerazporedili na druge oddelke, najmanj 3 delavke pa so rekli, da bodo odpustili. Bojim se, da bi me odpustili, sploh pa zdaj, ko sem noseča. Ne predstavljam si, da bi bila brez službe, saj me zaradi nosečnosti ne bi nihče hotel zaposliti. Sodelavka mi govori, da mene ne morejo odpustiti, ker sem noseča. Ali je to res? Ali me res ne morejo odpustiti?

Odgovor:
Spoštovani! Glede na vaš opis delodajalec namerava odpustiti delavke zaradi reorganizacije, zaradi česar bi lahko delavkam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kot opisujete, ste noseči, zaradi česar vas pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi varuje zakon. Skladno z zakonom delodajalec iz poslovnega razloga ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Glede na navedeno vam svetujem, da čimprej obvestite vašega delodajalca o vaši nosečnosti, v kolikor delodajalec o tem še ni seznanjen.

Vprašanje:
Pred nekaj leti sem od soseda kupil nekaj deset kvadratnih metrov zemljišča, na katerem sem si naredil cesto do moje parcele, ki do tedaj ni imela dovoza. Zaradi nagiba terena sem moral narediti oporni zid do točke, ki je potreben za dovoz. Sosed je pa prodal zemljišče ob opornem zidu. Ker je to zazidljivo zemljišče, sva se z novim sosedom dogovorila, da lahko od opornega zidu do moje parcele izravna teren na svojem zemljišču ob mojem zemljišču tik ob meji pa zgradi oporni zid. Sosed je teren izravnal. Od takrat pa je minilo precej časa. Minilo je že eno leto, odkar sem ga opozoril na najin dogovor. Kljub obljubam ,da bo oporni zid kmalu začel graditi, ga do danes še vedno ni začel graditi. Sprašujem odvetnika, kaj naj storim.

Odgovor:
Spoštovani!
Hvala za vaše vprašanje. Če prav razumem vašo težavo, je vaš sosed posegel v teren parcele. Kot razumem, ste se z njim dogovorili, da zaradi poseganja v teren naredi oporni zid. Domnevam, da bi se z izgradnjo opornega zidu preprečilo pomikanje oziroma osipanje terena. V kolikor sosed ne želi izpolniti obveznosti iz dogovora (tj. zgraditi oporni zid), lahko zoper soseda vložite tožbo na izpolnitev dogovora. V kolikor dogovora niste sklenili v pisni obliki (temveč zgolj ustno), bi bilo v sodnem postopku lahko oteženo dokazovanje vsebine dogovora. Vsebino dogovora bi morali v tem primeru dokazovati s pričami. Zato svetujem sklepanje dogovorov v pisni obliki, še zlasti, če se dogovori nanašajo na nepremičnine, ali na drugo premoženje večje vrednosti. V primeru, da zaradi izravnave terena, ki jo je izvedel sosed, na vaši parceli nastaja škoda zaradi osipanja terena, bi lahko zoper soseda vložili tožbo na podlagi zakona. V tem primeru bi lahko v sodnem postopku uspeli, ne glede na to, ali ste s sosedom sklenili dogovor v pisni ali ustni obliki.

________________________________________________________________

_______________________________________________________________

Vprašanje:
Spoštovani odvetnik! Moja mama je imela sestro, ki je pred drugo svetovno vojno odšla v tujino. Nato je živela v ZDA. Teta je bila lastnica gozda. Po tem, ko je teta odšla v tujino, sta v gozdu delala moja mama in oče, saj je teta gozd prepustila mami. Ko je moja mama umrla, sva za gozd skrbela jaz in mož. V zemljiško knjigo je še vedno vpisana moja teta, čeprav je že zagotovo umrla. Teta je bila rojena leta 1911. Po smrti moje mame leta 1992, stikov s teto nismo več imeli. Kdaj je teta umrla ne vem, še leta 1990 pa je bila živa, saj od tedaj hranim njeno pismo, ki ga je poslala moji mami. Teta ni bila poročena in ni imela otrok. Kako bi gozd prepisali name? Želim ga potem dati svojemu sinu. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Odgovor:
Hvala za zanimivo vprašanje. Iz zgodovine naših prednikov je znan pojav množičnega izseljevanja v druge države, ko so ljudje za vedno zapustili domovino. Neredki so bili primeri, ko so izseljenci bili lastniki določenih nepremičnin, pri čemer pa le-teh pred smrtjo niso prenesli na dediče oziroma druge osebe. Podobnih primerov, kot ste ga opisali, je v praksi relativno malo, zato odvetniki na njih le redko naletimo. Kljub temu obstaja določeno število nepremičnin, na katerih so v zemljiško knjigo kot lastniki še vedno vpisane osebe, ki so že davno umrle, zapuščinski postopki po njih pa iz različnih razlogov niso bili nikoli uvedeni.
Predpostavljam, da vaša teta ni napisala oporoke, s katero bi vam naklonila nepremičnino. Kot razumem vaš zapis, je vaša teta umrla v Združenih državah Amerike, zapuščinski postopek v Republiki Sloveniji pa ni bil nikoli uveden. Zato je v zemljiško knjigo še vedno vpisana kot lastnica nepremičnine. Glede na opisan primer, zapuščinski postopek ni bil uveden iz razloga, ker zapuščinsko sodišče ni bilo obveščeno o smrti vaše tete. Glede na podatke iz vašega zapisa, vam svetujem, da na sodišče vložite predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po vaši teti. Ob tem morate priložiti dokaz, da je vaša teta že umrla. Običajno sodišča zahtevajo predložitev potrdila o smrti, ki ga izda pristojni organ v državi, kjer je oseba umrla. Glede na navedeno, bi morali najprej s strani pristojnega organa v Združenih državah Amerike pridobiti potrdilo o smrti vaše tete. Nato bi morali na sodišče vložiti predlog za uvedbo zapuščinskega postopka in hkrati priložiti potrdilo o smrti vaše tete. Na podlagi izvedenega zapuščinskega postopka, bi vas sodišče razglasilo za dedinjo po vaši teti. Sodišče bi vas nato po uradni dolžnosti vpisalo v zemljiško knjigo kot lastnico nepremičnine. Ob tem dodajam, da bi solastniški delež na nepremičnini pripadal tudi drugim sorodnikom (npr. morebitnim vašim sestram, bratom, itd.), ki so od vaše tete enako sorodstveno oddaljeni.
23.12.2021

_______________________________________________________________

Vprašanje:
Kupil sem rabljen avtomobil, letnik 2013. Prodajalec je na spletni strani Avtonet napisal, da ima avto 159.000 prevoženih kilometrov. Med ogledom avtomobila mi je prodajalec zagotovil, da so prevoženi kilometri zagotovo realni, saj je 1. lastnik vozila. Avto sem kupil. Ko sem ga nato odpeljal k mehaniku na redni servis, mi je mehanik povedal, da ima avto verjetno več prevoženih kilometrov. Zato sem preveril zgodovino vozila. Iz dokumentov, ki sem jih prejel, sem ugotovil, da je imel avto maja 2021 kar 294.000 kilometrov!! Takoj sem klical prodajalca, vendar se mi ne oglaša na telefon. Avto sem kupil avgusta. Ali je stvar že zastarala? Ali lahko razveljavim nakup?

Odgovor:
Kupci rabljenih vozil so večkrat deležni različnih prevar. Neredki so primeri, da izpisani prevoženi kilometri na merilcu v prodanem rabljenem avtomobilu niso realni. Zato svetujem, da kupec pred nakupom vozila na najbolj možen skrben način preveri stanje vozila. V vašem primeru gre za t.i. skrito stvarno napako. Iz vašega dopisa izhaja, da je prodajalec 1. lastnik vozila, kar pomeni, da je za realne prevožene kilometre vedel. Zakon določa, da če je prodajalec za napako vedel, kupec lahko uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake ne glede na roke, ki jih zakon sicer določa. Zato lahko skladno z zakonom odstopite od kupoprodajne pogodbe ali zahtevate znižanje kupnine. V primeru odstopa od kupoprodajne pogodbe vam mora prodajalec vrniti kupnino, vi pa mu morate vrniti vozilo. Od pogodbe odstopite na način, da prodajalcu pošljete pisni dopis, da odstopate od pogodbe in zahtevate vrnitev kupnine. V kolikor vam kupnine ne bo vrnil, lahko zoper prodajalca vložite tožbo.
2.12.2021

_______________________________________________________________

Vprašanje:
Moja mama je bila lastnica 1/2 stanovanja, očim pa je bil lastnik druge 1/2 stanovanja. Leta 2017 je moja mama umrla. Po njej sem podedovala 1/4 stanovanja. Drugo 1/4 stanovanja je po mami podedoval moj polbrat. Moj polbrat je leta 2011, ko je umrl očim (njegov oče), po njem podedoval 1/2 stanovanja. Zdaj je on lastnik 3/4 stanovanja, jaz pa imam 1/4. On v tem stanovanju živi. Temu ne nasprotujem, saj imam s partnerjem stanovanjski problem rešen. Predlagala sem mu, da mi izplača 1/4, on pa o tem noče niti slišati. Kaj lahko storim? Ali lahko 1/4 stanovanja nekako unovčim?

Odgovor:
Spoštovani! Kot razumem vaš dopis, ste vašemu polbratu ponudili v odkup solastniški delež 1/4 od celote stanovanja, pri čemer pa vaš polbrat solastniškega deleža ne želi odkupiti. Kljub temu, da ste solastnica stanovanja do deleža 1/4 od celote, nimate od stanovanja nobene koristi, saj vaš brat izključno uporablja stanovanje. V primerih, ko je določena stvar v solastnini različnih oseb, je običajno najbolj smotrno, da lastniki dosežejo sporazum o delitvi stvari. S sporazumom se lahko dogovori, da en lastnik stvar obdrži, ostalim solastnikom pa izplača protivrednost solastniških deležev. Solastniki se lahko sporazumejo tudi, da se stvar kot celota proda, pri čemer pa si solastniki razdelijo prejeto kupnino. Kot ste navedli v vašem dopisu, sklenitev sporazuma z vašim bratom ni mogoča. V tem primeru lahko pred sodiščem vložite predlog za delitev solastnine, na podlagi katerega bo stvar (stanovanje) razdelilo sodišče. Sodišču lahko predlagate, da delitev izvede na način, da naloži vašemu polbratu plačilo 1/4 vrednosti stanovanja, vaš polbrat pa bo s tem postal lastnik celotnega stanovanja. Sodišču lahko predlagate tudi, da se stanovanje proda, z bratom pa si razdelita kupnino sorazmerno s solastniškimi deleži. Ob tem pojasnjujem, da bi bila razdelitev stanovanja s sporazumom (in ne preko sodišča) bistveno hitrejša.
11.11.2021

_____________________________________________________________________

VPRAŠANJE:
V podjetju sem zaposlen 8 let. V pogodbi o zaposlitvi je napisano, da mi regres ne pripada. Ko sem podpisal pogodbo o zaposlitvi, me to ni motilo, saj sem bil takrat vesel, da sem službo sploh dobil. Zanima me, ali bi lahko dosegel spremembo pogodbe, da bi začel prejemati regres?

ODGOVOR:
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust. Gre za pravico delavca, ki jo določa zakon. Ne glede na zapis v pogodbi o zaposlitvi, vam regres pripada. Glede na navedeno od delodajalca lahko zahtevate izplačilo regresa. Prav tako imate pravico zahtevati neizplačane regrese, pri čemer pa je potrebno upoštevati 5 letni zastaralni rok. V kolikor delodajalec ne bi ugodil vaši zahtevi, lahko vložite tožbo zoper delodajalca pred pristojnim sodiščem.
11.11.2021

Oglasno sporočilo