Glavna mehanizma vplivanja, ki ju uporabljajo spletni napadalci, sta strah in panika, saj je njihov cilj, da nas zmedejo, prestrašijo in nas tako silijo v hipno odločanje. Tako denimo kliknemo na povezavo, ki nam jo pošljejo, in vnesemo številko kreditne kartice, ker nas skrbi, da naš paket ne bo dostavljen. Spletni napadalci še dodatno izkoriščajo informacijsko prezasičenost, saj danes v poplavi različnih sporočil hitro kliknemo na napačno povezavo ali odpremo zlonamerno priponko, kar lahko posledično vodi v zlorabo podatkov. Čisto vsi spletni uporabniki smo ranljivi in lahko postanemo žrtev spletne prevare, le pravo vabo mora nastaviti goljuf. Opažamo pa, da še posebno starejši uporabniki bolj zaupajo pošiljateljem, ki pod krinko bank, logističnih podjetij ali celo javnih institucij (na primer Furs, policija) zahtevajo vnos gesel in drugih podatkov. Izpostavljamo tudi druge spletne goljufije, denimo lažne kredite, ljubezenske prevare, kjer prav tako vidimo pogostejše zlorabe ravno med starejšo populacijo, ter zavajajoče oglaševanje nepreverjenih ponudnikov zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov Na drugi strani so mlajši moški pogosteje žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki (tako imenovani sextortion) in žrtve kriptoprevar. Vse opisane prevare imajo skupno lastnost – manipulirajo s čustvi, proti čemur se ne moremo boriti s programskimi rešitvami, ampak moramo naučiti uporabnike, kako prepoznajo glavne pristope spletnih goljufov.
Nedeljski dnevnik
