Ležalniki iščejo uporabnike – že leta zaman!

Ob Kamniški Bistrici stoji pregrešno drag “prostor za sprostitev”, ki že leta  sameva – občani pa se sprašujejo, komu je sploh bil namenjen.

Če bi ob zasnovi tega projekta za mnenje vprašali še koga s preprosto zdravo pametjo, bi ta najverjetneje odločno odkimal. A v svetu lokalne politike šteje predvsem to, kar lepo izgleda na fotografijah. Vse ostalo – kot denimo smiselna poraba javnega denarja – je pač postranskega pomena.

Seveda je lažje požegnati estetsko atraktiven projekt, kot pa recimo popraviti kako razpadajočo cesto. Marsikdo niti ne pomisli, da je v vsak kičast kvadratni meter vštet tudi njegov prispevek, ki bi ga odločevalci lahko uporabili… no, bolj racionalno.

Prirejena različica starega slovenskega pregovora lepo opiše situacijo:
“Ko imajo otroci (ali politiki) denar (seveda naš!), imajo kramarji (beri: poslovni prijatelji) semenj.”

Projekt z obljubo sprostitve je ideja takratna podžupanja, danes županja. Umetniška vrednost? Morda celo presežna. Toda vprašanje ni, kako lepo je videti – vprašanje je, kaj to v resnici pomeni za občane. Koliko jih prostor dejansko uporablja? In še pomembneje – koliko je bil vreden?

Cena sprostitve – za občane, seveda

Vrednost gradbenih del je bila sprva ocenjena na 70.100 evrov. Po aneksu (ker se brez tega v Sloveniji res ne da!) pa je končna cena zrasla na 155.513 evrov. In to še ni vse! Za vzdrževanje tega tihega svetišča vsakodnevne neuporabe se letno porabi še več tisoč evrov.
Ker je bila investicija “pametno razdrobljena”, javni razpis – uganili ste – ni bil potreben. Transparentnost? Samo v naslovih strategij. In ja, Nadzorni odbor Občine Domžale ostaja bolj simbol demokratičnosti kot njen resnični varuh.

Estetika à la Rimljani – za izbrance, ne za plebs

Pogled na projekt sicer res nekoliko spominja na stare Rimljane. Tudi tam je šlo za hedonizem izbranih, medtem ko je “ljudstvo” opazovalo z varne razdalje. Ležalniki so postavljeni preblizu makadamske poti, kjer mimo hodijo številni sprehajalci s psi. Če si želite intime… priporočamo domači kavč.
In res, zakaj nikoli nihče ne uporablja teh ležalnikov? So preveč javni za tiste, ki iščejo mir, in preveč tihi za tiste, ki bi se družili. Malomeščanstvo v vsej svoji estetsko-pompozni veličini.

Odgovor Občine Domžale (beri: uradna verzija resnice)

Ob mostu v Jaršah je bil zgrajen prostor za sprostitev, ki naj bi nagovarjal druge uporabnike kot tiste, katerim je namenjeno otroško igrišče in športne površine na nasprotnem bregu Kamniške Bistrice. Na ploščadih se lahko izvajajo različne vadbe, kot so joga, pilates ipd., ali pa se le poseda in počiva na ležalnikih.

Seveda. Lahko se poseda. Lahko se počiva. Lahko se celo meditira o tem, kako lepo bi bilo, če bi ta denar porabili za kaj, kar bi si ljudje dejansko želeli.

Oglasno sporočilo