Projekt Dišave samostanske kuhinje, ki ga vodi Javni zavod za kulturo Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik ter ob podpori LAS Srce Slovenije in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, prepleta bogato kulturno dediščino s kulinarično tradicijo in jo nadgrajuje v privlačne sodobne turistične izkušnje.
Dogodka so se ob predstavitvi projekta udeležili župan Matej Slapar, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek, vodja projekta s strani Občine Kamnik Liljana Mastikosa, Katarina Mihelič z Javnega zavoda za kulturo Kamnik, predstavnica LAS Srce Slovenije Mija Bokal, Katja Vegel, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik, izvajalci prenove del in drugi gostje.
.
Projekt v dveh fazah
Projekt, ki se je začel avgusta lani, poteka v dveh fazah. Prva je trajala od avgusta do decembra in je zajemala temeljito obnovo samostanske jedilnice ter ureditev dveh značilnih samostanskih sob. V drugi fazi, ki poteka od januarja letos do konca leta 2026, pa bo poudarek na vzpostavitvi prave samostanske kuhinje. Ta bo opremljena s sodobno opremo in prilagojena tudi restavracijski dejavnosti, obenem pa bo omogočila pripravo avtentičnih jedi po vzoru nekdanjih uršulinskih jedilnikov.
Projekt v dveh fazah
Projekt, ki se je začel avgusta lani, poteka v dveh fazah. Prva je trajala od avgusta do decembra in je zajemala temeljito obnovo samostanske jedilnice ter ureditev dveh značilnih samostanskih sob. V drugi fazi, ki poteka od januarja letos do konca leta 2026, pa bo poudarek na vzpostavitvi prave samostanske kuhinje. Ta bo opremljena s sodobno opremo in prilagojena tudi restavracijski dejavnosti, obenem pa bo omogočila pripravo avtentičnih jedi po vzoru nekdanjih uršulinskih jedilnikov.
Skupna vrednost projekta znaša 105.000 evrov, od tega je 46.000 evrov sofinanciranih iz sredstev LAS Srce Slovenije oziroma Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V prvi fazi je bilo porabljenih 59.000 evrov. Druga faza projekta povezuje tri partnerje: Javni zavod za kulturo Kamnik kot vodilnega partnerja, Občino Kamnik ter gostilno Repnik iz Vrhpolja pri Kamniku, ki se bo pridružila pri oblikovanju jedilnikov ter izvedbi samostanskih kosil.
.
Prenovljena jedilnica kot srce druženja
Ena ključnih pridobitev prve faze je prenovljena samostanska jedilnica. Kot je poudarila Irena Gajšek, so prostor povečali z 88 na 100 kvadratnih metrov, s čimer je postal drugi največji prostor za mansardo samostana. Po novem lahko sprejme med 60 in 80 gostov.
Posebno pozornost so namenili tudi akustiki – z uporabo absorpcijskih zaves so odpravili odmevanje, ki je v preteklosti povzročalo nelagodje obiskovalcem.
Prenovljena jedilnica kot srce druženja
Ena ključnih pridobitev prve faze je prenovljena samostanska jedilnica. Kot je poudarila Irena Gajšek, so prostor povečali z 88 na 100 kvadratnih metrov, s čimer je postal drugi največji prostor za mansardo samostana. Po novem lahko sprejme med 60 in 80 gostov.
Posebno pozornost so namenili tudi akustiki – z uporabo absorpcijskih zaves so odpravili odmevanje, ki je v preteklosti povzročalo nelagodje obiskovalcem.
.
Samostan kot živ prostor razvoja
Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti izpostavil pomen nenehnega razvoja samostana. Po njegovih besedah ni le ohranil svoje avtentičnosti, temveč tudi svojo prvotno vlogo – biti središče učenja, srečevanja in ustvarjalnosti.
Danes v njem gostijo koncerte, delavnice, dogodke in team buildinge, po novem pa odpira vrata tudi kulinaričnim doživetjem in kuharskim delavnicam. Občina Kamnik si prizadeva zagotavljati dodatna sredstva in vire financiranja, da bi se takšni projekti lahko razvijali tudi v prihodnje.
Samostan kot živ prostor razvoja
Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti izpostavil pomen nenehnega razvoja samostana. Po njegovih besedah ni le ohranil svoje avtentičnosti, temveč tudi svojo prvotno vlogo – biti središče učenja, srečevanja in ustvarjalnosti.
Danes v njem gostijo koncerte, delavnice, dogodke in team buildinge, po novem pa odpira vrata tudi kulinaričnim doživetjem in kuharskim delavnicam. Občina Kamnik si prizadeva zagotavljati dodatna sredstva in vire financiranja, da bi se takšni projekti lahko razvijali tudi v prihodnje.
.
Povezovanje dediščine in sodobnosti
Povezovanje dediščine in sodobnosti
Vodja projekta s strani Občine Kamnik Liljana Mastikosa je poudarila, da projekt predstavlja zgleden primer, kako lahko kulturno dediščino nadgradimo na spoštljiv in sodoben način. Prenovljena jedilnica ne bo služila le gostom, temveč tudi različnim skupinam, dogodkom in srečanjem, ki bodo v prostor prinašali novo energijo.
Poseben poudarek projekta je tudi na butičnem bivanju. Dve na novo urejeni sobi v slogu nekdanjih uršulinskih prostorov obiskovalcem ponujata izkušnjo umika, miru in preprostosti – vrednot, ki jih sodobni človek vse bolj išče.
Pomemben element prenove je tudi pohištvo, ki izvira iz samostana sester uršulink na Šutni, konservatorska dela pa je opravil Matevž Strle.
Poseben poudarek projekta je tudi na butičnem bivanju. Dve na novo urejeni sobi v slogu nekdanjih uršulinskih prostorov obiskovalcem ponujata izkušnjo umika, miru in preprostosti – vrednot, ki jih sodobni človek vse bolj išče.
Pomemben element prenove je tudi pohištvo, ki izvira iz samostana sester uršulink na Šutni, konservatorska dela pa je opravil Matevž Strle.
.
Obujanje samostanske kulinarike
Pomemben del projekta je raziskovanje kulinarične dediščine. Kot je pojasnila Katarina Mihelič z Javnega zavoda za kulturo Kamnik, projekt nadgrajuje pretekle raziskave, v katerih so že predstavili tradicionalne recepte.
Tokrat so se osredotočili na jedilnike uršulinske kuhinje iz prve polovice 20. stoletja. Ohranili so se trije dragoceni zvezki, ki razkrivajo način kuhanja, značilne izraze in bogastvo takratne kulinarike. Med posebnostmi je dejstvo, da recepti pogosto ne vsebujejo natančnih mer, kar kaže na visoko raven kuharskega znanja.
Na podlagi teh zapisov so uspeli rekonstruirati številne jedi, ki jih bodo v naslednji fazi projekta – v sodelovanju z gostilno Repnik – tudi poustvarili in ponudili obiskovalcem.
Obujanje samostanske kulinarike
Pomemben del projekta je raziskovanje kulinarične dediščine. Kot je pojasnila Katarina Mihelič z Javnega zavoda za kulturo Kamnik, projekt nadgrajuje pretekle raziskave, v katerih so že predstavili tradicionalne recepte.
Tokrat so se osredotočili na jedilnike uršulinske kuhinje iz prve polovice 20. stoletja. Ohranili so se trije dragoceni zvezki, ki razkrivajo način kuhanja, značilne izraze in bogastvo takratne kulinarike. Med posebnostmi je dejstvo, da recepti pogosto ne vsebujejo natančnih mer, kar kaže na visoko raven kuharskega znanja.
Na podlagi teh zapisov so uspeli rekonstruirati številne jedi, ki jih bodo v naslednji fazi projekta – v sodelovanju z gostilno Repnik – tudi poustvarili in ponudili obiskovalcem.
.
Dogodek kot začetek nove zgodbe
Dogodek kot začetek nove zgodbe
Po uradnem delu je sledil ogled samostana, prenovljenih prostorov in samostanskih sob, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi izbor jedi iz zeliščnih zajtrkov, ki že danes predstavljajo del ponudbe samostana.
Dogodek ni bil le predstavitev zaključenega dela, temveč simbol začetka nove zgodbe. Ta spoštuje preteklost, jo povezuje s sedanjostjo in ustvarja temelje za prihodnost – prihodnost, v kateri Samostan Mekinje ostaja živ, odprt in navdihujoč prostor srečevanj, znanja in okusov.
Občina Kamnik
Oglasno sporočilo
