“…meni nič ne pomaga, če enega volim, če imajo pa “bumbarja” za vodjo. Pa tudi kdor bo govoril, da so samo oni super, bo zame odletel…”
Marjana Šarca sem obiskala na Televiziji Slovenija, kjer je redno zaposlen, saj soustvarja oddaji Hri-bar in Radio Ga-Ga. Tik pred začetkom intervjuja so ga klicali iz domače gasilske postaje v Šmarci pri Kamniku, saj kot prostovoljni gasilec, že tretji dan pomaga sanirati območja poškodovana v nedeljskem katastrofalnem neurju. Kljub pomanjkanju časa, sva se prijetno zaklepetala. Ker se z Marjanom že desetletje dobro poznava, sva se med pogovorom tikala.
Si največji kamniški izvozni artikel, poleg Nine Osenar, pa še vedno hodiš po gasilskih akcijah?
Ja, ne še vedno, sedaj sem šele dobro začel.
Pa ti si vedno bolj aktiven?
Seveda. Včlanil sem se pred desetimi leti, potem sem počasi začel s tem. Ravno iz tega ven, da je malo drugače, da človek malo odklopi, da pride med normalne ljudi. Seveda, če si gasilec moraš biti vedno na razpolago, to je pa dejstvo, če to resno jemlješ.
Je v Kamniku še veliko dela, saj so vas pravkar spet poklicali?
Trenutno se še dogaja, a se počasi sanira.
Se pravi da bo ta intervju kratek?
Bo zelo kratek. Ampak bo, bo.
In kje je po neurju v Kamniku najhuje?
Ja, najhuje je na Gozdu, kjer izgleda kot bi šla po kakšni bitki skozi tankovska kolona. Tako približno je kot v Kninu. Trenutno grem pomagat v Šmarco. Ne vem še kaj.
Pa v službi to razumejo?
Ja, saj morajo. Na RTV-ju so zelo razumevajoči do gasilcev.
Kaj pa trenutno delate glede na to, da čez poletje ne snemate Radia GA-GA in niti Hri-bara?
Trenutno se pripravljamo na novo sezono.
Bodo kakšne spremembe?
To je treba Bojana Kranjca vprašati, kot urednika oddaje, kakšne bodo spremembe.
In kako je delati z Bojanom Kranjcem?
Z njim je zanimivo delati, sploh midva, ki sva si zelo različna človeka. Se pa zelo dobro ujameva v teh razno raznih političnih pogovorih. Ustvarjalni konflikti so ponavadi vedno prisotni. Bojan Kranjec je človek s katerim se je užitek pogovarjati, ker je direkten in ni zamerljiv.
Kdaj začnete spet snemanje Hri-bara?
Prva oddaja bo 5. septembra in bo the best off letošnje sezone, imeli bomo tudi žive like v oddaji.
Bodo oddaje kaj predvolilno obarvane.
Mi ne delamo kampanje, tisti liki ki so, bodo verjetno nastopali tako kot vedno. Ne bomo se pretirano ubadali s kampanjo.
Misliš, da se da z imitacijo nekomu dvigniti “rejting” oz. mu ga znižati?
Mislim, da se da. Karl Erjavec je že povedal, da se včasih posname, da uživa v tem, da mu je všeč ta imitacija. Mogoče je Erjavec, ki mu zadnje čase priljubljenost raste, v tem spoznal, da se mora malo pohecati, mogoče kdaj povedati kakšen vic.
Ta zasuk v njegovem obnašanju smo opazili vsi? Postaja dežurni komedijant.
Mogoče se je od mene naučil. Čeprav jaz ne bi rekel, da ti ljudje postajajo komedijanti, oni pač taki so, ampak se prej “bremzajo”, pa se potem malo sprostijo.
In kdo se v slovenski politiki najbolj zadržuje?
Ja, Janša, a ne? On se zelo dostojno obnaša, kar se teh stvari tiče. Pri njem se z obraza ne da ničesar prebrati. Njemu lahko poveš nekaj najbolj veselega kar je možno ali pa najbolj žalostnega pa bo imel enak izraz na obrazu.
Je takšne ljudi potem težje imitirati?
Ne, sploh ne. Njega rad imitiram. Ker se rad poglabljam vanj, s tega vidika, ker mi je zanimiv, kot tak človek, kot hladnež, bi lahko temu rekli. On se verjetno tudi razburi, saj se vsak, a on ne bo tega nikoli pokazal. To mi je zanimivo, ko v tebi vre, ti pa si navidezno hladen. Na nek način začnem razmišljati kot on, čisto on ne moreš biti nikoli. Ko vidiš njegove oči, si rečeš le kaj on razmišlja, kaj bi on zdaj naredil. Na ta način se počasi začnem poglabljat v človeka, ne moreš pa postati on. Človek je en skupek karakterjev in verjetno imamo tudi imitatorji delček teh karakterjev, ki jih imajo te osebe, ki jih imitiramo. Tud jaz znam biti zelo podoben svojim likom.
Imitator je potem neka shizofrena oseba?
Ja, je shizofrena oseba. Čeprav se to potem ne odraža v vsakdanjem življenju. Jaz, ko je konec, izklopim, adijo. Kot gasilec, ko zapre tovornjak, gre, pospravi in je konec.
Te ljudje na cesti ustavljajo, kličejo za tabo?
Na cesti me ustavljajo samo policaji.
Nimaš problemov z oboževalkami?
Ne, nimam problemov. Je pa res, da so do sedaj bile stare nad 60 let, zdaj pa se ta meja pomika navzdol, ampak je še vedno tam pri 45 letih.
Mogoče pa počasi bo. Potem te kmalu čakajo najstnice?
Ne, najstniška ikona pa ne bi bil. Pred sabo imam rad že izoblikovane ljudi. Rad nastopam pred ljudmi, ki mislijo s svojo glavo.
Nastopaš tudi za politične stranke?
Ja tudi, tudi.
Za vse?
Za vse.
Kateri so najbolj dovzetni, če oponašaš kakšnega njihovega šefa oz. člana?
Če pošteno povem sem največ nastopal za LDS, pred in po padcu, pa za SD, to je bilo največkrat, pa tudi za Nsi in nekdanji AS. To je bilo, drugega ne.
Se pravi so levičarji bolj dovzetni za šalo na svoj račun?
Ja, očitno so. Očitno levičarji v tem vidijo neko možnost, da s tem bolj sprostijo občinstvo, ki je spodaj pred njimi. No, sem pa nastopal tudi pred Jerovškom in Pukšičem, pa sta bila precej dovzetna.
Kaj pa tvoji najljubši liki?
Trenutno mi je najbolj všeč Erjavec. Zelo mi je simpatičen, to se menja. Drnovška ni več in zato mi je težko govoriti o njem. Drugače pa Serpentinšek, ampak to je lik narejen preko druge poti.
Pa potem drži zgodba, da si opazoval soseda in ustvaril ta lik. Se lahko peljemo čez Šmarco in gospoda najdemo?
Ja, to je skupek nekaj likov, to je več oseb v eni. Glas je od enega, ideje so od drugega, razmišljanje od tretjega,…
Pa kdo se najbolj nasmeji ob liku Serpentinška?
Pričakoval bi, da bo to starejša, podeželska publika, ampak on “pali” tudi pri dvajsetletnikih, v urbanih okoljih in celo v Ljubljani. Z njim se ljudje poistovetijo, ker vsak v njem vidi nekoga, ki ga pozna. Tudi “kravatarji” se smejijo, ker govori čez ženske, tu pa se moški velikokrat najdemo, je pa zanimivo, da se ženske velikokrat smejijo bolj kot moški.
Pravijo, da je v vsaki šali, tudi nekaj šale in veliko resnice?
Ko sem še vodil radijsko oddajo, sem dobil veliko kritik na lik Serpentiška, a prav nikoli od žensk. Vedno le od moških. Sem nastopal za zvezo kmetic, govoril samo čez ženske, pa so se zabavale sto na uro. Za zaključek pa vedno povem : “stara baba dolga noč, če je pa dec star, je pa še dan dolg”.
Znan si, da se na nastopih mnogokrat malce obregneš ob okoliške župane in ostale lokalne politike. Kakšne so njihove reakcije? Ti kdaj zamerijo?
Ne, mislim da ne. Pazim pa vedno, kako to povem. Saj tudi sami vedo, da ne delajo vsega prav, tako kot vsi normalni. Zavedajo pa se tudi, da dokler te kritizirajo je super, ko te pa pozabijo, je pa problem. Ko te kritizirajo, so ljudje sigurno iskreni, ko te pa hvalijo, pa ni nujno in tega se zavedajo.
Se pravi jih na subtilen način zadeneš v živo, pa se kar smejijo?
Ja, ja, seveda. Eni se smejijo, ker vedo, da če se ne bodo, bo za njih še slabše, drugi pa v tem uživajo. Eni pa vedo, da imam tudi malo prav, sicer se pa vsi trudimo.
Koliko časa potrebuješ da naštudiraš lik?
To je čisto odvisno. Včasih čez noč, včasih pa precej dolgo. Zelo različno.
Recimo Janeza Janšo?
Ja, ni bilo čez noč, čeprav njega imitiram že 15 let. Bil je eden mojih prvih likov. Vsak zna po dolenjsko zavijat, ampak ni trik v tem, potrebno je najti neke druge zadeve.
Se je lik v tem času spreminjal?
Sigurno. Retorično je zelo napredoval, sploh če se ga gleda od afere JBTZ naprej. Se pa še vedno čuti njegov dialekt, a mene to ne moti. Se je kar izpopolnil.
Mu je dale Urška kakšno milino?
Verjetno mu jo je, a le zasebno. Ga preučujem, a javno tega ne opazim, se pa zdaj včasih tudi nasmeje.
Prebrali smo, da si zmagal na kolesarjenju po Ljubljanici. Premagal si celo Tofa?
Klicali so me, če imam čas in potem sem vedno v dilemi. Če ne bom šel, bodo rekli, da sem fin, potem pa človek gre, in si misli, da mogoče bo pa luštno. Bal sem se le tega, da bom padel v vodo, potem sem pa kar zmagal.
Kako se pa tvoja družina odziva na to, da očka ni veliko doma?
Pa kdo je pa danes veliko doma. Danes so vse službe takšne, še žensk ni veliko doma.
Kdaj pa preživljate kvalitetni družinski čas?
Po navadi ob nedeljah, ko gremo ven na kosilo oz. sami kaj skuhamo. Tega časa ni prav veliko. Pa zvečer, ko dam ta malo spat, zdaj delam to jaz.
Prebereš kakšno pravljico ali raje koga imitiraš?
Zdaj še ne, zdaj je še malo premajhna. Bom pa kasneje bral pravljice.
Koliko je zdaj stara?
Eno leto oz. 13 mesecev bo konec meseca.
Je očkova punčka?
Sigurno je. Tudi pravijo, da mi je zelo podobna okoli oči.
Bo igralka?
To pa ne vem. Bo kar bo, samo naj bo. V to se pa res ne bom vtikal. Nočem biti eden tistih, ki že vnaprej vse prejudicirajo, kaj bodo in kaj ne bodo,potem se pa to podre, je pa tako razočaranje, da ne morejo niti živeti naprej.
Planirate razširitev družine?
Planiramo, ja. Ko bo, pač bo, je pa v planu. Delamo na tem. Ne želimo imeti edinke, čeprav je že zdaj razvajena, ampak ženo bolj vrti naokoli, kot pa mene.
Kaj pa dopust?
Načrtujemo en teden v septembru. Jaz nisem človek, ki bi ljubil gnečo, pa tudi žena ima še nekaj dela, razna poučevanja in take zadeve.
Se da Marjana Šarca srečati na nudistični plaži?
To pa zelo težko. Zelo težko. Razen če mi morski pes kopalke požre.
Konservativec?
Ja, seveda. Tudi v savno mi je problem iti.
Še vedno spremljaš Kopitarja?
Še vedno. Pa ne zaradi njega, ampak zaradi glasbe. Če imam le čas, gledam oddajo Glasbeni spomini. Posnetki so zelo zanimivi. V tej muziki je bilo največ dobrega narejeno že včasih.
Narodnozabavna glasba je še vedno tvoja najljubša zvrst.
Nimam neke svoje zvrsti, poslušam kar je na radiju. Tudi rock’n’roll imam zelo rad.
Na Rock Otočcu smo te že dvakrat opazili? In lani in letos si tam nastopal.
To pa z največjim veseljem. Ja, tam je pa tako, da gate trga. Za zdaj je bilo odlično, moram potrkat po lesu. Zanimivo je, ker nikoli ne veš kaj pričakovati, ker so veliki kontrasti. Letos sem bil v obleki, kravati, z manšetnimi gumbi, nasproti mene pa nekateri umazani od blata. A bilo je odlično, tako publiko težko najdeš.
V Šmarci je cel kup znanih osebnosti?
Ja, sem zelo vesel, da Joc Pečečnik vedno ponosno pove, da je iz Šmarce. Imamo pa tudi manekenko Karin Škufco.
Kamnik zadnje čase slovi kot mesto najlepših deklet. Nino Osenar in Sabino Mali smo si lahko ogledali v Playboyu. Si si ju ogledal?
Seveda sem. To je lepo videti, če je ženska lepa in samozavestna. To je nekaj najlepšega. Si pa ne predstavljam, da bi se kakšen Kamničan gol slikal.
Kaj pa šoferje Kam-busa, jih še oponašaš?
To so bili zelo zanimivi liki, oni se sploh ne zavedajo, da imajo veliko kretenj, ki so zanimive za opazovanje. Zdaj se pa že dolgo ne vozim več z avtobusom, tako da sem to področje malo opustil.
Kaj pa film in gledališče, glede na to, da si igralec? Te kaj mika?
Filme in predstave delajo režiserji, ono vabijo ljudi. Ko me bo kdo povabil, se bom z veseljem odzval.
Kaj porečeš na očitek, da so imitatorji drugorazredni igralci?
Ja, seveda. Drugorazredno je zame vse kar delaš slabo. Kar se dela dobro, je pa to prvorazredno.
Kje se vidiš čez 15 let?
Upam, da še na zemlji in ne pod zemljo. Ker danes se nič ne ve, kje te uščipne in koliko si star, pa kaj in kako.
Si pred Janšo že uspel nastopati?
Ne, to pa še vedno ne. Si pa želim.
Med intervjujem se nama je za kratek čas pridružil Jelinčič. Njega pa nihče ne imitira?
Ja, on je pa trd oreh. Še nihče ga ni natreniral. Sem poskusil, pa ni bilo klika.
Kakšne so tvoje politične preference?
Vedno grem na volitve, niti enega referenduma nisem zgrešil. Najprej grem k maši, potem pa na volišče.
Pa župnik s prižnice pove kako je treba volit?
Ne, naš nikoli, so pa tudi taki. Naš se v politiko noče vmešavati in je tudi ne želi komentirati. In tako je tudi prav.
Ti je bližje levica, desnica, sredina?
V Sloveniji je en velik problem, ker ne vemo kaj je levo in kaj je desno. Ko bo to rešeno, bom povedal kaj mi je bližje. Za enkrat je tako, da ljudje pravijo, da ta je pa lev, ta pa desen, pa ni naš, s tem pa ne morem, … jaz pa vem, da ima vsak kaj dobrega, in vsak kaj slabega v sebi. Ne maram izključevanja. Jaz volim, kot pri nogometu, tisti ki je šibkejši…. smeh…. skratka ne volim vedno isto. Odvisno je od vodstva neke stranke, glede na to volim. Meni nič ne pomaga, če enega volim, če imajo pa “bumbarja” za vodjo. Pa tudi kdor bo govoril, da so samo oni super, bo zame odletel.
Katerega slovenskega politika pa najbolj spoštuješ?
S trenutnim predsednikom Türkom sem zelo zadovoljen. Je zelo državniški, umirjen, diplomatski. Z njim tudi precej nastopam.
Je že komentiral tvoje imitiranje?
To še ne, me je pa že videl nastopati. Sva se že srečala, čeprav se ne poznava.
Se je nasmehnil?
Mislim, da se je. Ne vem pa ali iskreno ali ne.
Pogovarjale se je Nina Stankovič
