Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 10.april 2011
Po Domžalah se že nekaj časa govori, da naša nova oblast ali bolje rečeno novo-stara oblast nekako ne najde pravega tempa za svoje delo. Občinski svet se je sestavljal kar nekaj časa, potem se je seveda začelo prerivanje za razne direktorske, podžupanske in ne vem kakšne funkcionarske stolčke. Zdaj ko bi morali delati s polno paro, pa se seveda ne dogaja nič posebno pametnega. Župan, ki je sicer dobil še en mandat, prav tako ne deluje ravno vzneseno in pri njem nikakor ne moremo zapaziti tistega delovnega elana. Res je, da je mnogokrat glasen in vesel, vendar tega ne morem povezati z delovno vnemo in s funkcijo poglavarja mesta.
Tudi v uredništvu časopisa kar precejkrat nemočno skomignemo z rameni, ko se na nas obrnejo občani z vprašanjem za »poglavarja« in jim povemo, da naš župan na vprašanja pač ne odgovarja. Pa bi bilo lepo, mar ne. Človek bi si mislil, da je vendarle nekdo kandidiral in na koncu postal župan za to, da bi služil ljudem, ki so ga obkrožili, in tako prepričal tudi tiste, ki jim morda ni tako pri srcu. Tako pa imamo vse preveč pogosto pred seboj oblast, ki jo ljudstvo zanima samo mesec dni pred volitvami in kakih štirinajst dni po njih, ko je treba »sprejeti vse čestitke in pozdrave«, nato pa se ta oblast veselo zapre za svoja vrata, ki jih lahko odprejo samo še »naši«, za druge pa je edino zdravilo čas do novih volitev …
Mi bomo vrlim županom v naši in sosednjih občinah še naprej zastavljali tudi zoprna vprašanja, še naprej jim bomo gledali pod prste, še naprej jim bomo dopovedovali, da niso od boga dani in da so na funkcijah zato, da služijo ljudem in naredijo vse, da bi jim pomagali.
Žal pa je pri demokraciji vedno tako – enih se prime, drugih pa …
Mi bomo vrlim županom v naši in sosednjih občinah še naprej zastavljali tudi zoprna vprašanja, še naprej jim bomo gledali pod prste, še naprej jim bomo dopovedovali, da niso od boga dani in da so na funkcijah zato, da služijo ljudem in naredijo vse, da bi jim pomagali.
Žal pa je pri demokraciji vedno tako – enih se prime, drugih pa …
R. G.