Ohranjamo pomembno dediščino pletenja kit in šivanja slamnikov

1381

V KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja že več kot petindvajset let prikazujejo in ohranjujejo pletenje kit iz pšenične slame kot nekdanjo pomembno obrt, ki je mnogim v naših krajih prinašala dodaten zaslužek. Vera Beguš, avtorica in urednica knjižice Pletemo kite, je v njej zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan.

V Slamnikarskem muzeju Domžale je v sredo, 29. januarja 2020, potekalo »Srečanje pod slamnikom«, ki so ga poimenovali »Pletemo kite s KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja«. Še pred pogovorom in predstavitvijo knjige, so zaključili peto sezono šivanja slamnikov, ki ga v Slamnikarskem muzeju s finančno podporo Občine Domžale organizira Kulturni dom Franca Bernika Domžale, udeleženci tečaja pa so prejele diplomo za opravljeni nadaljevalni tečaj.

Vse zbrane je v uvodu srečanja pozdravila Katarina Rus Krušelj, nekaj besed o samem poteku petega nadaljevalnega tečaja je povedala mentorica Joži Košak, ki je dejala, da so tečajniki in tečajnice večinoma v tretjem nadaljevalnem tečaju, so pa že tako izkušene, da je bila tudi sama presenečena, kako hitro so osvojili nadaljevalno znanje. Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika pa je po krajšem nagovoru pomena tečaja šivanja slamnikov ter zahvali Občini Domžale za finančno pomoč, skupaj z podžupanjo mag. Renato Kosec podelila diplome tečajnicam in tečajnikom.

Zbrane je pozdravila in nagovorila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, ki je dejala, da je Občini Domžale v velikem interesu, da se ohranja izročilo pletenja in šivanja slamnikov, saj s tem občina pridobiva prepoznavnost v Sloveniji kakor tudi izven meja. Spomnila je na Slamnikarski sejem, kamor pridejo sejmarji iz drugih držav, s tem pa se pletejo vezi in izmenjujejo izkušnje. Diplome za opravljeni nadaljevalni tečaj so prejeli Ana Cajhen, Martina Grašič, Roman Kos, Lidija Marinič, Barbara Orehek Girardon, Žan Pajk, Mateja Penca in Tatjana Zupan. Vsem tečajnicam in tečajnikom čestitke za ohranjanje kulturne dediščine tudi z naše strani.

Sledilo je Srečanje pod slamnikom. V pogovoru z Vero Beguš, avtorico in urednico knjižice Pletemo kite ter Matjažem Brojanom, ki je napisal strokovno besedilo o pletenju kit, so v prijetnem druženju krašenjskih pletic, predstavili potek nastajanja knjige; od zamisli do natisa in se pogovarjali o današnjem pomenu te že skoraj pozabljene obrti. Pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar. Se je udeležilo veliko število obiskovalcev, med njimi je bila tudi županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar.

Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski je lani v Krašnji predstavilo bogato ilustrirano in informativno knjigo Pletemo kite, zato je Kulturni dom Franca Bernika Domžale v sklopu Srečanja pod slamniki organiziral srečanje s predstavitvijo knjige. Gradivo za knjigo je zbrala, izbrala in uredila Vera Beguš. V spremni besedi je Dušica Kunaver zapisala, da je dragocenost knjige v tihem sporočilu današnji mladini, da je tudi v skromnosti in trdem delu veliko veselja; tako kot včasih ob druženju, smehu in pesmi ob petrolejki in pletenju kit.

Na začetku je Vera Beguš predstavila zamisel za nastanek knjige, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Na skoraj sto straneh domoznansko delo predstavlja pričevanja žanjic, koscev in pletic kit; opisuje kmečka dela in opravila, ki jih je bilo treba opraviti, da je iz slame nastala kita; dodaja tudi pričevanje moža, ki je kite zbiral in oddajal industriji. Osrednji del opisuje in na fotografijah prikazuje, kako so Krašnjanke in Krašnjani obudili staro obrt in jo predstavljali doma in v tujini ter zanjo motivirale šolsko mladino. V zadnjem delu je strokovno besedilo Matjaža Brojana o pletenju kit.

Vsebina knjige je bila predstavljena na zanimiv način, na projekcijskem platnu pa so se zvrstile fotografije, ki krasijo knjigo. Avtorica je razložila, da je gradivo obsežno, precej fotografij je že precej starih, ko se je vse še delalo na roke, nekaj pa je tudi novejših z tečajev pletenja kit, ki jih prirejajo v domačem okolju in izven meja občine in države. Tako se ta tradicija pletenja kit zelo dobro prijemlje v šolah kot tudi v različnih društvih, mladi in stari pa so navdušeni nad posredovanjem znanja pletic iz Krašnje.

Matjaž Brojan pa je povedal nekaj anekdot o tem, kako se je učil ustvarjati kite pri pleticah v Krašnji, kako so prišli do imena »pletice«, saj za osebe, ki so pletle kite, ni bilo pravega naziva. V nadaljevanju je dejal, da so bile kite pletene z žensko roko mnogo boljše, kot kite pletene z moško grobo roko. Zato so moški kite rajši vozili do tovarn, ženske pa so kite pletle doma. Je pa pletenje potekalo ob petrolejkah, zato so se pletice dobivale vsak večer drugje, da so prihranili petrolej. Je pa bilo ob pletenju veselo, saj se je tam tudi pelo, kar so nam nazorno prikazali Ljudske pevke in pevci Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ko so ob pletenju kit zapeli tudi nekaj starih ljudskih pesmi.  Ob koncu so se Veri Beguš ter Matjažu Brojanu zahvalili in jima čestitali za tako lepo predstavitev zgodovinskega arhiva, ki bo ostal zanamcem.

Hkrati s predstavitvijo knjige Pletemo kite pa je v Slamnikarskem muzeju na ogled tematska razstava Pletemo kite, ki bo na ogled do 31. marca 2020. Na razstavi se predstavlja šestindvajset avtorjev, likovna razstava pa je na temo pletenja, žetve in tudi rastja žit na polju.

Avtor: Miro Pivar
Foto: Miro Pivar

Oglasno sporočilo