MERI HABE (79) – ena od letošnjih dobitnic nagrade Društva Šola zdravja (DŠZ), ki jo podeljujejo zaslužnim članom, prostovoljcem društva

0
397

“Ne vem, kako bi bilo, če ne bi telovadila”

Z jutranjo vadbo “1000 gibov” se je upokojena uslužbenka Meri Habe srečala na drevoredu 88 lip, ko je šla z vnukom na sprehod. “Spraševala sem se, kaj je zdaj to. Mislila sem, da želijo mir in tišino, zato si nisem upala niti pozdraviti. Opazila sem nekaj znanih ljudi in sem se potem pozanimala za kaj gre. Zelo kmalu sem se tudi sama pridružila tej veseli druščini” – ponosno pove prostovoljka Meri.
Zdaj Meri že dvanajsto leto zjutraj redno telovadi. O svojih izkušnjah in razlikah med prej in zdaj, nam zaupa, da ne ve, kako bi bilo, če ne bi telovadila: “Že prej sem bila precej razgibana, hodila sem na telovadbe v zaprtih prostorih. Ampak vsakodnevna jutranja telovadba, pa še na prostem, na svežem zraku in v dobri družbi, mi zelo prav pride. Čutim, da imam dobro kondicijo, sem dobro razgibana in se kar dobro počutim.” Meri Habe se udeležuje različnih lokalnih prireditev, kjer skrbi za promocijo Društva Šola zdravja. O tem, kakšno je zanimanje med ljudmi, ki še ne obiskujejo jutranje vadbe »1000 gibov«, Meri pravi: “Zanimanje je kar dobro, vendar kar nekaj ljudi moti zgodnja jutranja ura. Vsakemu pojasnjujem, da meni prav ta ura odgovarja, ker se mi dan začne takoj z razgibavanjem, da lahko ves dan normalno funkcioniram.” Zdaj, v času korone, ko se niso smeli zbirati zunaj k skupni telovadbi, so se še bolj prepričali, koliko jim ta telovadba pomeni za zdravje in na splošno za gibljivost. “Komaj smo čakali začetek telovadbe in smo bili prepričani, da bomo kmalu začeli, saj naša telovadba poteka zunaj v naravi, brez stikov in na varni razdalji.”



Meri Habe je vsestransko ustvarjalna, poje, pleše, ukvarja se s športom… Že kot zelo mlada je pela v cerkvenem zboru doma v Kostanjevici na Krki. Ko je končno zaživela na novo v Domžalah, se je kmalu vključila v en mešani pevski zbor. “Petje mi je blizu že od rane mladosti, tako sem se z veseljem vključila v pevsko skupino naše skupine Domžale – drevored 88 lip. Kar se tiče folklore, nas je kar več članic domžalskih skupin Šole zdravja vključeno v folklorno skupino Češminke, ki jo vodi Boža Baver, tudi članica Društva Šola zdravja. Zelo me veseli petje in folklora, vedno si najdem čas za vaje, ker veliko nastopamo na različnih prireditvah, tudi v domovih za ostarele in v vrtcih,” – zadovoljno pove Meri.
Velikokrat s pevskim zborom DŠZ in folklorno skupino DŠZ Češminke nastopa po različnih prireditvah, ki jih organizira društvo ali občina, nastopajo tudi v Domovih za ostarele, vrtcih in šolah. Povsod promovirajo Društvo Šola zdravja in ljudje jih imajo radi, ker gojijo ljudsko petje in ples. Res je, da to zahteva veliko časa, zato sem jo vprašala kako ji uspeva usklajevanje teh obveznosti z delom doma, na kar je Meri kratko in optimistično odgovorila: “To so sladke obveznosti! Vsakodnevno jih usklajujem z veseljem in brez problemov in upam, da bom še dolgo tako.”
Zanimivost Društva Šola zdravja je majhen procent moških članov. V domžalski skupini Drevored 88 lip jih je kar nekaj (16). Meri sem vprašala čemu pripisuje tako mešano družbo v njihovi skupini, ker v večini skupin Šole zdravja moških sploh nimajo. Takoj mi je povedala, da nima odgovora na to: “Ni nobenega recepta kako privabiti moške k telovadbi. Naša skupina je že tako ali tako množična, štejemo čez 70 članov. Seveda smo vsakega člana veseli in upamo, da se nam še kdo pridruži, moški ali ženske, veseli smo vseh. Le pogumno pridite k nam, saj gre za vaše zdravje in dobro počutje.”

Neda Galijaš

Oglasno sporočilo