Volilni cirkus je pričel svoje potovanje. Lastniki posameznih ciganskih voz so med čakanjem na začetek natrenirali svoje konje, slone, bevskajoče pudlje in opice, ki ubogajo na ukaz, mnogi reagirajo samo na bič, odvisno od dreserja. Cirkus se je torej premaknil, žonglerji in akrobati so oblekli najbolj bleščeče kostume, klovni pa so se našminkali z močno vpadljivimi barvicami. Vse zato, da storijo nekaj dobrega za narod – pravijo.
Najbolj zglancani vozovi so na začetku kolone. Tem se pozna, da so njihovi lastniki premožni, saj so že leta vpeti v ta cirkus, ki je očitno zelo donosen biznis. Sledijo oni drugi, ki se včasih šlepajo s temi na čelu kolone, včasih pa zaostanejo in komaj lovijo korak s prvimi. Potem sledi daljša kolona takih, ki svojo revščino skrivajo pod pisanimi reklamami, vendar glasno bobnajo in oznanjajo svoje veščine in akrobacije. Na koncu te volilne procesije se premika nekaj vozičkov in ciz, za katere so privezana shujšana kljuseta in tu in tam kakšna ovca ali koza. Kolono zaključujejo sestradana ščeneta in nekaj mačkov, ki čakajo, kdaj bo kakšen grižljaj padel z voza onih, s čela kolone.
Ta pisana druščina oznanja demokracijo. Velika beseda, ob kateri utihnejo celo največji kritizerji. Kdo, za vraga, bi si pa upal reči kaj čez najboljši sistem na svetu, tako kot si nihče ne upa reči česa čez obisk našega predsednika v bridki Ukrajini. Vsakdo, ki je vprašan, hvali njegov pogum, oni, iz prvega dela kolone, ga celo primerjajo z največjimi akrobati in žonglerji sveta. Ga ni junaka, ki bi si drznil reči, da gre zgolj za neodgovorno izzivanje spečega leva, razen nekaterih navijačev ob cesti, ki so bolj po tiho ugibali: »Da ni cesar nag?«
Kolona ciganskih voz prihaja v vsako mesto, v vsak kraj, če dobro prisluhnete – bobni se že slišijo.
Danica Šraj
