Kolumna: Kako povedati?

0
831

Kako povedati pet ali šestletniku, da ni Miklavža, da ni Božička, da za naslednjih nekaj let zagotovo ne bo Dedka mraza? Kdo in kako naj pove malemu Mihcu, ki je vsak dan preverjal, če se mu spodnji zobek že dovolj maje, da Zobne miške sploh ni? Srce se ti trga, ko se zazreš v nejeverne  in razočarane očke, kadar brutalna resnica kot bič vžge po drobni dušici.

Enako se moramo vprašati, kje in kdaj se bo našel tisti, ki bo z jasno besedo, odkrito in pošteno priznal, da so bile vse razprave in simpoziji na najvišjem mednarodnem nivoju, ki  so jih vodili  največji in najbolj priznani strokovnjaki, toliko verodostojne kot zgodbe o zobni miški. Nujno bo treba zamenjati besednjak o zeleni in alternativni energiji,  o škodljivosti nukleark, o umazanem premogu in primitivnem kurjenju z drvmi. Debelo bo treba požreti slino in na hitro postreči z novimi raziskavami, ki bodo potrdile, da so premog in drva čisto sprejemljiva za povprečnega prebivalca s povprečnimi pljuči in da bodo trgovci spet ponujali dobre stare ‘gašperčke’ in da bomo nuklearko spet hvalili  kot vir čiste in zelene energij. V to nas sili preprosta resnica, da človeka pozimi  zebe, če nima ogrevanja. In zima je dejstvo.

Tu pa nastopi še večja zadrega kdo, kaj  in kdaj povedati. Odkrito, pošteno priznati, da Miklavža ni, da so bile trditve politikov in strokovnjakov o oskrbovanju s plinom ‘for ever’ nepremišljene in  zaradi  medsebojnega  merjenja egov čisto pretirane, mediji pa so vsako še toplo novico kot lažno utvaro prenašali naprej. Hudič tiči v podrobnostih, gospodinjstva so opremljena s plinsko napeljavo ali cisternami za olje in v stanovanja s sodobno opremo in arhitekturo bo težko spet umestiti gašperčke, štedilnike na drva, kamine in stare dobre zidane šporgete. Morda bo pa to nov izziv za arhitekte?

Res je stvar precej zoprno zaštrikana. Iz demokratičnega zanosa in domoljubnega ponosa so politiki kar tekmovali, kdo bo prvi pokazal Rusiji zobe in mišice, ker je  zavržno dejanje  kupovati plin pri nekom, ki iz tega dela dobiček, ki ga vlaga v vojne namene v svoji soseski. Pa so modri politiki sklenili:  ne bomo podpirali agresije, ne bomo kupovali plina, pokazali bomo ponos in stornirali vse pogodbe. Bomo pa drugje kupili, saj za denar se povsod vse dobi, so si rekli…in se spet majčkeno ušteli. Pozabili so na borzo, na trg, na katerega so desetletja prisegali in  cene so poskočile v nebo. Pa smo na točki, ko bo treba priznati, da zobne miške ni, da premog in drva nista tako strašna onesnaževalca. Bo že kako. Trenutno je še največ kritik deležna Rusija, ki menda dragoceni plin, ki ga ne more dobavljati Evropi, preprosto pokuri in spusti v zrak.  Ene same velike Butale!

D. Šraj

Oglasno sporočilo

ODDAJ KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here