Na zelo preprosto vprašanje naših bralcev: Kako naj teče komunikacija med volivci in izvoljenci, če ti slednji ne odgovarjajo na javno zastavljena vprašanja v lokalnem časopisu, smo prejeli zgolj odgovor Alenke Oldroyd, ki pa je tak, da bi ga gotovo podpisali tudi vsi drugi njeni kolegi: »Za vse smo krivi vsi! Samo poglejte, koliko smeti proizvedemo, kako brezglavo potrošniško se obnašamo in da moramo začeti delati red najprej vsak pri sebi«.
Se ne strinjam, gospa svetnica, najprej ste krivi vi, politiki – tisti pri velikih koritih in tisti pri stranskih malo manjših, tisti ki so od začetka v politiki in tisti, ki ste bili deležni naklonjenosti volivcev pred kratkim, tisti še posebej. Vstopili ste v (sicer lokalno) politiko s svojim programom, s svojimi obljubami, posadili ste svoje rožice na svoj vrtiček in vprašanjem se bo nemogoče izogniti.
– Pravite, koliko embalaže vržemo stran. Ja, kam pa naj bi jo dali? Politika je tista, ki diktira tempo gospodarstvu, politika bi morala voditi račune o tem, da bi proizvajalci dobrin zapakirali svoje proizvode okolju prijazno (če je to sploh mogoče), da bi obvezno odvajali sredstva v poseben sklad, iz katerega bi krili stroške v zvezi z recikliranjem embalaže, ne pa da veselo proizvajajo in nas bombardirajo z vsem, kar jim prinese dobiček. To seveda spretno zavijejo v formulacijo, da to pomeni ohranjanje delovnih mest (bla, bla,bla…), da bodo sicer selili proizvodnjo na vzhod itd. Politika kima, verjame, dviga roke in misli, da dela dobro.
– Pravite, da se brezglavo potrošniško obnašamo. Saj nas politiki s svojimi »fintami« silite v to. Poglejte, v Domžalah se govori o novem trgovskem gigantu Qlandiji! Pri vseh Lidlih, Hoferjih, Sparih in Mercatorjih ter Tuših se vi, lokalni politiki dogovarjate še o enem trgovskem centru! Ja, kaj pa bo počel ta center drugega, kot degradiral okolje, svinjal z embalažo, izkoriščal zaposlene z bednimi plačami in jih priganjal kot sužnje. Vem, da ima politika polno odgovorov: nova delovna mesta, konkurenčen boj,izbira za kupce….Ej, niti otroci več ne nasedajo takim odgovorom. Politika je tista, ki prepriča že tako obubožane upokojence in tiste na socialnem dnu, da tekajo od ene do druge trgovine zato, ker je v Lidlu par centov cenejša smetana, ker je v Šparu za pol evra nižja cena solate; temu vi rečete zdrava konkurenca! To je zgolj in samo beden izgovor za občinske odločitve, da dobro unovčijo razpoložljiva zemljišča, jih degradirajo za sto let naprej, za strankarsko prerivanje ob volitvah in za nabiranje političnih točk.
– Če neko dejanje ponavljaš iz dneva v dan, ne moreš pričakovati spremembe, pravite. To je sicer trditev iz arzenala newagevskega orožja, vendar se tudi jaz z njo strinjam. To, dragi lokalni politiki, velja predvsem in najprej za vas! Nobenega novega dejanja se ne morem spomniti, nobene radikalne poteze, ki bi prinesla premike, nobene sveže ideje, ki bi pomenila drug veter. Zadnja sveža ideja je bila morda tržnica, ki se je lepo umestila v kraj, vse drugo pa je vrtenje v krogu. Vi ste tam, da se drugače odločate!
– Pa okopavanje česna! Da ni skoraj nikogar, ki bi prijel za motiko, pravite, ker da se tako nič ne splača. Tudi tu bi občinska politika lahko zgrabila bika za roge in recimo, brezplačno dodelila vsakomur, ki bi želel okopavati in pleti, gredo ali dve na kakšnem zemljišču, ki ga občina »špara« za kakšno posebno priliko. Predlagajte, domislite se česa, pridajte kamenček v mozaiku reševanja problemov. Tole me malo spominja na kmetijsko politiko, kjer se je naša lepa domovina in z njo vred naša občina že dobro spotikala v dosedanji zgodovini. Res niste brez greha, politiki, novi in stari, da ne govorimo o vseh načrtovanih in nikoli dokončanih investicijah, kamor ste metali denar z lopato (ne mislim osebno), o vseh napačnih odločitvah (motiti se je človeško) ter o obljubah, na katere smo mi občani in vi, politiki, že davno pozabili.
Tako se vse ponavlja iz dneva v dan in sprememb res ne moremo pričakovati. Vseeno pa bi le radi vedeli, kako vzpostaviti komunikacijo z izvoljenimi svetniki, če se ti ne odzivajo na javna vprašanja. Zato vprašanje ostaja odprto.
Danica Šraj
