To ni opozorilo, tožarjenje ali sovražni zapis – to je obtožnica proti sistematičnemu zanemarjanju Kamnika. Kar se danes dogaja z našim mestom, ni nesrečen splet okoliščin, temveč neizpodbiten dokaz popolne kapitulacije lokalne politike in vizionarske slepote tistih, ki zasedajo odločevalske stolčke.
Kamnik, ki bi moral biti biser pod Alpami, se pod težo nesposobnosti spreminja v muzej neizpolnjenih obljub in spomenik birokratske negibnosti. Malograjski grič je sramotno ogledalo te bede. Da ključna zgodovinska točka mesta leta 2026 ostaja ujeta v nedostopnost in propadanje, medtem ko se odgovorni skrivajo za kupi papirja v predalih, meji na kulturni zločin. Vsak dan, ko rešitve za dostop do stolpa ostajajo neizvedene, je neposredna žalitev za zgodovino tega mesta.
Nič boljša ni slika na Starem gradu; tamkajšnja nedokončana ploščad je vrhunski primer kamniškega polovičarstva – projektov, ki se začnejo z velikim pompom, končajo pa kot zapuščena gradbišča, ki kazijo silhueto mesta in žalijo obiskovalce.
Še bolj strašljiv kot razpadajoči parki in razpokane poti pa je grozljiv molk tako imenovane kamniške inteligence. Kje ste, kulturniki, umetniki in “veliki domoljubi”, ko se pred vašimi očmi razprodaja in uničuje estetska substanca mesta? Vaša tišina je postala sostorilstvo. S svojo pasivnostjo ste dovolili, da so mestno jedro in njegove znamenitosti postali talci uradniške brezbrižnosti. Namesto motorja napredka ste postali le tihi opazovalci počasnega odmiranja lastnega doma.
Dovolj je sprenevedanja o pomanjkanju sredstev ali zapletenih postopkih. Težava ni v denarju, temveč v kroničnem pomanjkanju hrbtenice in spoštovanja do prostora, v katerem živimo. Kamnik ne potrebuje več praznih besed o ljubezni do mesta, potrebuje radikalno spremembo vodenja in takojšnjo sanacijo škode. Odgovorni, zbudite se, preden iz Kamnika naredite le še bledo senco mesta, ki je nekoč imelo svoje dostojanstvo!
Problematike ne bomo rešili z “Okusi Kamnika” in sajenjem rožic. Takšna poceni kozmetika in instantna promocija sta le pesek v oči občanom, medtem ko infrastruktura in kulturna dediščina razpadata pri koreninah. S kulinaričnimi dogodki ne morete prekriti vonja po stagnaciji, niti s cvetličnimi koriti zakriti razpok na projektih, ki bi morali biti že zdavnaj zaključeni. Dovolj imamo leporečja na občinskih proslavah, medtem ko se nam pred nosom kruši zgodovina.
Kamnik, ki bi moral biti biser pod Alpami, se pod težo nesposobnosti spreminja v muzej neizpolnjenih obljub in spomenik birokratske negibnosti. Malograjski grič je sramotno ogledalo te bede. Da ključna zgodovinska točka mesta leta 2026 ostaja ujeta v nedostopnost in propadanje, medtem ko se odgovorni skrivajo za kupi papirja v predalih, meji na kulturni zločin. Vsak dan, ko rešitve za dostop do stolpa ostajajo neizvedene, je neposredna žalitev za zgodovino tega mesta.
Nič boljša ni slika na Starem gradu; tamkajšnja nedokončana ploščad je vrhunski primer kamniškega polovičarstva – projektov, ki se začnejo z velikim pompom, končajo pa kot zapuščena gradbišča, ki kazijo silhueto mesta in žalijo obiskovalce.
Še bolj strašljiv kot razpadajoči parki in razpokane poti pa je grozljiv molk tako imenovane kamniške inteligence. Kje ste, kulturniki, umetniki in “veliki domoljubi”, ko se pred vašimi očmi razprodaja in uničuje estetska substanca mesta? Vaša tišina je postala sostorilstvo. S svojo pasivnostjo ste dovolili, da so mestno jedro in njegove znamenitosti postali talci uradniške brezbrižnosti. Namesto motorja napredka ste postali le tihi opazovalci počasnega odmiranja lastnega doma.
Dovolj je sprenevedanja o pomanjkanju sredstev ali zapletenih postopkih. Težava ni v denarju, temveč v kroničnem pomanjkanju hrbtenice in spoštovanja do prostora, v katerem živimo. Kamnik ne potrebuje več praznih besed o ljubezni do mesta, potrebuje radikalno spremembo vodenja in takojšnjo sanacijo škode. Odgovorni, zbudite se, preden iz Kamnika naredite le še bledo senco mesta, ki je nekoč imelo svoje dostojanstvo!
Problematike ne bomo rešili z “Okusi Kamnika” in sajenjem rožic. Takšna poceni kozmetika in instantna promocija sta le pesek v oči občanom, medtem ko infrastruktura in kulturna dediščina razpadata pri koreninah. S kulinaričnimi dogodki ne morete prekriti vonja po stagnaciji, niti s cvetličnimi koriti zakriti razpok na projektih, ki bi morali biti že zdavnaj zaključeni. Dovolj imamo leporečja na občinskih proslavah, medtem ko se nam pred nosom kruši zgodovina.
Če je resnica za nekatere preveč neprijetna, naj bo tako – a nekdo mora uperiti prst v to sramoto, preden postane nepopravljiva.
Dušan Sterle
Oglasno sporočilo
